TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL Sodba II Cp 1335/2018 - povrnitev premoženjske škode - odškodnina v obliki denarne rente - omejitev zavarovalne vsote - posredni oškodovanec - stvarna legitimacija posredn...
II. Pritožbama prvo tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana odločba v III. točki izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:
„Tožena stranka Z., d.d., je dolžna prvo tožeči stranki A. H., plačati mesečno denarno rento:
− od 1. 3. 2014 do 31. 3. 2015 v višini 2.061,58 EUR mesečno,
− od 1. 4. 2015 do 31. 8. 2016 v višini 1.557,58 EUR mesečno,
− od 1. 9. 2016 do 31. 1. 2018 v višini 1.414,58 EUR mesečno,
− od 1. 2. 2018 dalje pa po 3.012,41 EUR mesečno,
vse z zapadlostjo posamezne mesečne rente do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače se zavrne.“
III. V ostalem se pritožbi prvo tožeče in tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (IV., V. in VI. točka izreka) odločba sodišča prve stopnje potrdi.
IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu (brezplačno) nudijo družinski člani. V takem primeru praviloma nikoli ne gre za strokovno pomoč zdravstveno in negovalno usposobljenega osebja, ampak za laično pomoč, ki se vrednoti po urni postavki za nekvalificirano malo delo. Ta se v sodni praksi večinoma giblje med 4 EUR do 6 EUR, v posameznem primeru pa je odvisna od trditev pravdnih strank o višini navedene urne postavke in o morebitnih drugih okoliščinah, ki vplivajo na presojo. Ker cene pomoči družinskih članov mnogokrat ni mogoče natančno ugotoviti, je pri določitvi urne postavke za ovrednotenje stroškov tuje pomoči dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP.
Tudi v primeru, da bi prvi tožnik uveljavljal upravičenja iz zdravstvenega zavarovanja, bi v končni posledici povzročena škoda bremenila toženko (na podlagi regresne pravice ZZZS). Ugovor, da so fizioterapije krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, bi bil lahko pravno relevanten le, če bi toženka zatrjevala, da predmetno plačilo stroškov zanjo predstavlja dvojno plačilo (torej, da bi šlo za stroške, ki so bili predhodno že kriti iz zdravstvenega zavarovanja).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.