TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ravnanje tožnika (neprimerno dotikanje, božanje po ramenih, prijemanja za zgornje strani dlani ter prijemanje za spodnji del hrbta dijakinj) ne ustreza znakom kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz drugega odstavka 174. člena KZ-1. Navedeno dejanje po drugem odstavku 174. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad 15 let, ki mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, za kar se kaznuje z zaporom od 1 do 8 let. Ravnanja tožnika ne dosegajo stopnje vseh znakov kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti iz 174. člena KZ-1, saj ni šlo za spolno občevanje ali druga neposredna spolna ravnanja, s katerega bi bila spolna sfera učenk direktno prizadeta.

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presojalo kršitev tožnika le z vidika 1. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dejanski razlog, naveden in obrazložen v odpovedi, ne pomeni le odpovednega razloga po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja), temveč tudi po 2. alieni prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Tožena stranka je ta odpovedni razlog navedla v obrazložitvi izredne odpovedi ter ga utemeljila, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati tudi, če ravnanje tožnika pomeni tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh dejstev, ki se nanašajo na kršitev po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.