TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Tožeča stranka vlaga odškodninsko tožbo, nedopustno ravnanje toženke pa vidi v nezakonitem vpisu delovne dobe v delovne knjižice treh oseb in v njenem krivem pričanju v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem, posledica katerega je bila izdaja zanjo neugodne sodbe. Vprašanje delovnega razmerja in s tem povezanega vpisa delovne dobe v delovne knjižice je bilo obravnavano v postopku pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožeča stranka je v spis vložila dokaz, da naj bi bil eden od delavcev zaposlen drugje. S tem v bistvu izpodbija pravilnost zaključkov delovnega in socialnega sodišča, saj istočasno zaradi tega dokaza, ki ga je naknadno našla, predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka pred delovnim in socialnim sodiščem iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP. Tudi če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče, je mogoče zahtevati obnovo postopka, ki je pravnomočno končan (5. točka 394. člena ZPP). Objektivni rok za vložitev predloga za obnovo še ni potekel. Ker tožeča stranka lahko z izrednimi pravnimi sredstvi doseže razveljavitev pravnomočne sodbe in s tem prepreči nastanek škode (tožeča stranka potrjuje, da škoda še ni nastala), njen odškodninski zahtevek že iz tega razloga ni utemeljen. Tudi oškodovanec mora namreč storiti vse, da prepreči nastanek škode. Če tega ne stori, je odgovorna oseba (v celoti ali v ustreznem delu) razbremenjena odgovornosti (192. člena ZOR oziroma 171. člen sedaj veljavnega OZ).

Sodna odločba predstavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatve, ki izhaja iz njega. Izvršitev pravnomočne sodbe odločbe zato praviloma ne more predstavljati protipravne škode. Izjema seveda velja v primerih, ko je sodba kasneje razveljavljena v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in v določenih drugih izjemnih primerih. Tako bi se lahko izkazalo, da je škoda protipravna tudi v primeru, če bi nastala z izvršitvijo pravnomočne sodbe, ki bi temeljila na krivem pričanju priče, za katero bi bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku po preteku roka za obnovo.