TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.461,07 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Pričevanju te osebe ni sledilo zaradi nasprotujočih informacij, ki jih je dala. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotje v tem, da je priča po eni strani trdila, da je tožena stranka plačala vsa opravljena dela, nato pa je izpovedala, da je imela tožena stranka proti koncu pogodbenega sodelovanja določene finančne težave in da ne ve, kako natančno so potekala plačila opravljenih del ter da ni seznanjena s tem, kaj je bilo plačano in kaj ne.

Zahtevek tožeče stranke ni neutemeljen že zato, ker tožeča stranka ni računov izdajala mesečno, temveč za več mesecev hkrati po opravljenih delih. Tožena stranka ne trdi, da bi bilo pravočasno izdajanje računov bistvena sestavina pogodbe. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Zato je ob upoštevanju navedenih določil tožeča stranka smela račune izdati tudi kasneje, ne da bi to kakorkoli vplivalo na utemeljenost plačil za opravljena dela.