TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. točki izreka spremeni tako, da na novo glasi:

„Ugotovi se, da je z dnem 2. 2. 2008 tožeči stranki prenehala pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 29. 7. 2003 pri toženi stranki in s tem tudi delovno razmerje.“

„Dvojno“ delovno razmerje, torej delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je imel tožnik nesporno od prvega naslednjega dne po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi status samostojnega podjetnika, na podlagi katerega je bil vključen v obvezna zavarovanja, ni sprejemljivo. Tožnik bi tako imel v istem časovnem obdobju dva pravna naslova za polno zaposlitev, kar pa ni dopustno. Delovno razmerje je samo ena od oblik za zavarovanje pravic iz naslova pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, prav tako je tožnik pridobival dohodke za preživljanje. Nihče ne more biti zavarovan dvakrat oziroma imeti sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas za enako časovno obdobje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da pomeni aktiviranje statusa samostojnega podjetnika - s.p. s strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi, pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj.

Zato je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana in vročena toženi stranki brez pravnih učinkov, saj tožnik ni mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ki sploh več ni obstajala iz razloga tožnikove samozaposlitve.