TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže v delu, v katerem tožnik zahteva, da sodišče toženkama naloži, da mu dopustita obiskovanje šole, da mu zagotavljata izobraževanje in ocenjevanje znanja po Zakonu o osnovni šoli in potrjenem šolskem programu brez izpolnjevanja in preverjanja pogoja PCT in da toženkama tudi v bodoče prepove, da mu pogojujeta vstop v šolo, obiskovanje pouka, izvajanje izobraževanja ter ocenjevanja znanja z izpolnjevanjem pogoja PCT ter da se toženkama v primeru kršitve te prepovedi naloži, da tožniku za vsako posamezno kršitev prepovedi plačata znesek 3.000,00 EUR.

II. Tožba se zavrne v delu, v katerem tožnik zahteva, da sodišče ugotovi, da je bila zahteva toženk, izvršena preko ravnateljice A. A. kot odgovorne osebe Osnovne šole B., po trikrat tedenskem testiranju tožnika na SARS-CoV-2, oziroma pogojevanje oziroma omejevanje pravice do obveznega osnovnošolskega izobraževanja z negativnim testom na SARS-CoV-2 v času od 17. 11. 2021 do 21. 2. 2022, nezakonita in neustavna ter da je nedopustno kršila človekove pravice in temeljne svoboščine ter ustavna jamstva tožnika iz 2., 14., 34., 35., 42., 56. in 57. člena Ustave RS ter 2. člena Dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

III. Tožba se zavrže v delu, v katerem tožnik zahteva, da sodišče ugotovi, da je bilo pogojevanje oziroma omejevanje pravice do obveznega osnovnošolskega izobraževanja z nošenjem maske v času od 17. 11. 2021 do 21. 2. 2022 nezakonito in neustavno ter da je nedopustno kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine ter ustavna jamstva tožnika iz 2., 14., 34., 35., 42., 56. in 57. člena Ustave RS ter 2. člena Dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

IV. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

V. Tožnik nosi svoje stroške postopka.

Odlok 22/2022 (niti katerikoli drug predpis) samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa v šolah ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožniku dovoljeno obiskovanje šole oziroma pouka brez izpolnjevanja navedenega pogoja. Tožnik, ki lahko od 21. 2. 2022 dalje šolo obiskuje brez izpolnjevanja pogoja PCT oziroma brez samotestiranja, ne izkazuje več pravnega interesa za dajatveni del tožbenega zahtevka.

V času odločanja sodišča v tožbi zatrjevanega posega v človekove pravice (več) ni. Zaradi navedenega sodišče tudi ne more vnaprej (preden do vnovične kršitve pravic sploh pride) toženkama prepovedati morebitnih bodočih ravnanj, katerih obstoj v prihodnosti je negotov.

Ukrep (samo)testiranja, ki je skladen z načelom sorazmernosti, ni nedopusten niti z vidika kršitve drugih v ustavi zagotovljenih pravic, ki jih omenja tožnik v tožbi (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti po 34. členu Ustave RS in pravica do izobraževanja po 57. členu Ustave RS). Koristi navedenega ukrepa, ki pomenijo varovanje javnega zdravja, namreč pretehtajo nad težo posega v pravice posameznika.

Ker je tožnik sam sledil v predpisu določeni obveznosti glede samotestiranja, za tožnika niso nastale neugodne posledice, ki jih je določal Odlok 174/2021 v četrtem odstavku 8. člena (to je začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter odreditev izobraževanja na daljavo). Zato drugotoženki ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem dejansko posegla v tožnikove pravice, ki so bile omejene že s samim Odlokom, zahtevam katerega se je tožnik, kot sam navaja, tudi podredil.