TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Plačilo delodajalca za dokup pokojninske dobe po določbah ZDoh-2 ni izvzeto iz obdavčitve, zato se utemeljeno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavči z dohodnino. Dejstvo, da gre za plačilo prispevkov oziroma prispevkov za obvezno zavarovanje po določbah ZPIZ-1, tega ne spreminja. Ne gre namreč za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačati delodajalec po posebnih predpisih in s tem za prispevke, ki se po določbah 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo.

V skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Delodajalec pa je dolžan izplačati odpravnino v višini, ki se izračuna na podlagi drugega odstavka tega člena, kar pomeni, da se (že) razlika nad minimalno, zakonsko (z ZDR) predpisano višino odpravnine, všteje v davčno osnovo delojemalca. To pomeni, da tožnica ne more uspešno uveljavljati, da ji je bila v skladu s četrtim odstavkom 109. člena izplačana višja odpravnina od minimalne ter da bi ji morala biti zato priznana odpravnina do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji in s tem do najvišjega, še dopustnega zneska iz citirane 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.