TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Revizijska komisija je delovno telo nadzornega sveta (oziroma upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja). Zakon o gospodarskih družbah (odslej ZGD-1, zadnja sprememba v Uradnem listu RS, št. 18/21, z dne 9. 2. 2021) v 280. členu predpisuje njene naloge, tudi na področju notranje revizije, da »spremlja učinkovitost in uspešnost notranje revizije, če obstaja« in da »sodeluje z notranjim revizorjem, zlasti z medsebojnim obveščanjem o glavnih zadevah v zvezi z notranjo revizijo«. Zakonsko ji je tudi omogočeno, da brez vednosti uprave od notranje revizije zahteva dodatne informacije (šesti odstavek 281.a člena ZGD-1).

Glede notranje revizije je predpisanih več soglasij nadzornega sveta (281.a člen ZGD-1). Revizijska komisija je dolžna preučiti podlage zanje in nadzornemu svetu predlagati, da sprejme sklepe o soglasjih, ali ga seznaniti z razlogi, če mu jih ne priporoča.

Glede vodje notranje revizije je soglasje nadzornega sveta obvezno k njegovemu imenovanju, razrešitvi in prejemkom. Ob zunanjem izvajanju notranje revizije v celoti (t. i. outsourcing) pa je obvezno soglasje nadzornega sveta k sklenitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem, njeni spremembi in odpovedi (pri delnem zunanjem izvajanju, t. i. cosourcingu, se zahteva, da načrt dela notranje revizije vsebuje tudi opis vsebine, obsega in vrednosti del, ki jih bo opravil zunanji izvajalec).

V ZGD-1 so določene še strokovne zahteve za notranjo revizijo (281.a člen), med drugim:

• vodja notranje revizije je oseba, ki ima lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog notranjega revidiranja v družbi v skladu z dobrimi praksami in visokimi etičnimi standardi notranjega revidiranja;
• naloge notranjega revidiranja opravlja oseba, ki ima lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog notranjega revidiranja v družbi v skladu z dobrimi praksami in visokimi etičnimi standardi notranjega revidiranja; vsaj ena oseba ima tudi naziv preizkušeni notranji revizor ali preizkušena notranja revizorka v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali primerljiv strokovni naziv s področja notranjega revidiranja;
• vodja notranje revizije (angl. chief audit executive, CAE) je v standardih opredeljen tako: »Izraz vodja notranje revizije opisuje vlogo osebe na višjem položaju, ki je odgovorna za uspešno vodenje notranje revizije v skladu z notranjerevizijsko temeljno listino in obveznimi sestavinami Mednarodnega okvira strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Vodja notranje revizije ali drugi, ki so mu podrejeni, morajo imeti ustrezna strokovna potrdila in dokazila o usposobljenosti. Posebni nazivi za položaj in/ali naloge vodje notranje revizije se med posameznimi organizacijami lahko razlikujejo.«

Naziv torej označuje odgovornost za notranjerevizijsko dejavnost, ne naziva delovnega mesta (ki je prilagojen siceršnji organizaciji, na primer direktor službe notranje revizije, notranji revizor ipd.).

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

STROKOVNA RAZLAGA

Revizijska komisija ima nedvomno pomembno vlogo pri imenovanju novega vodje notranje revizije ali podaljšanju mandata sedanjemu (kjer je mandat dogovorjen, sicer ni predpisan). Vodja notranje revizije je zanjo eden ključnih sogovornikov, s katerimi si izmenjuje informacije.

V postopku, povezanem z imenovanjem vodje notranje revizije, tako presoja:

• primernost zahtev za vodjo notranje revizije, zapisanih v notranjerevizijski listini, glede na potrebe gospodarske družbe (kompleksnost poslovanja, dejavnost, vključenost v skupino povezanih družb) in tveganja, s katerimi se sooča pri izpolnjevanju svojih strateških ciljev, ter zakonske zahteve (281.a člen ZGD-1 in zahteve področne zakonodaje);
• kompetence, ki naj jih vodja notranje revizije ima, da bo lahko izpolnjeval te zahteve (poleg strokovnih znanj in delovnih izkušenj tudi primerne osebnostne lastnosti in veščine, kot so neodvisna drža, strokovna samozavest, samoiniciativnost, ambicioznost, komunikativnost, sposobnost motiviranja, vodstvene sposobnosti in druge); ustreznost kadrov za izvajanje notranjerevizijske dejavnosti z vidika dopolnjevanja znanj in izkušenj ter njihove številčnosti glede na potrebe družbe (po imenovanju je za ustrezno sestavo in nenehno izpopolnjevanje kompetenc v svoji notranjerevizijski skupini odgovoren vodja notranje revizije);
• utemeljitev izbora vodje notranje revizije, ki ga izvede uprava (postopek vodi uprava);
• kandidatovo vizijo notranje revizije v družbi (in v skupini povezanih družb, če gre za revizijsko komisijo obvladujoče družbe) in njeno skladnost s pričakovanji in potrebami družbe.

Na podlagi vseh pridobljenih informacij revizijska komisija presodi o primernosti kandidata in predlaga nadzornemu svetu soglasje k imenovanju kandidata za vodjo notranje revizije (ali nadzorni svet seznani z razlogi, če mu soglasja k imenovanju ne predlaga).

Posebnosti, če družba zagotavlja notranjo revizijo z najemom zunanjega izvajalca notranje revizije v celoti:

• vsebinsko naloge vodje notranje revizije izvaja vodja skupine zunanjega izvajalca (odslej tudi notranji revizor); za kakovost in vzdrževanje uspešne notranje revizije skrbi formalni vodja/koordinator notranje revizije (odslej koordinator), ki ga med ključnimi zaposlenimi imenuje uprava in k imenovanju poda soglasje nadzorni svet na predlog revizijske komisije (koordinator v družbi sicer opravlja tudi druge naloge);
• koordinator in notranji revizor najmanj enkrat letno potrdita svojo neodvisnost pri opravljanju nalog; koordinator je pristojen in odgovoren za:
  • pripravo predloga za sklenitev/spremembo/odpoved pogodbe z zunanjim izvajalcem, za nadziranje izvajanja pogodbe in spremljanje kakovosti notranje revizije,
  • sprotno seznanjanje notranjega revizorja o pomembnih dogodkih in o morebitnih drugih pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na kontrolne postopke, upravljanje tveganj, upravljanje družbe in skupine ter posredovanje relevantnih gradiv,
  • obveščanje notranjega revizorja o predvidenih in izvedenih storitvah drugih dajalcev zagotovil in svetovalcev, da se zagotovi ustrezno pokritje in zmanjša morebitno podvajanje dela,
  • obveščanje notranjega revizorja o predvidenih preiskavah pomembnih domnevnih prevar v družbi in skupini
  • ter drugih pregledih, pa tudi o njihovih izidih,
  • predajanje predlogov načrtov notranje revizije v sprejem upravi in soglasje nadzornemu svetu na predlog revizijske komisije,
  • poročanje o ustreznosti sredstev za notranjo revizijo upravi ter po potrebi revizijski komisiji in nadzornemu svetu,
  • predajanje poročil o izvedenih poslih vodjem revidiranih področij,
  • predajanje poročil o delu notranje revizije v seznanitev/obravnavo upravi in obdobnih poročil revizijski komisiji/nadzornemu svetu,
  • pridobitev zunanjega veščaka/izvajalca za notranjerevizijske posle, ki zahtevajo specifična znanja in izkušnje, hranjenje notranjerevizijskega delovnega gradiva in poročil po preteku pogodbenega razmerja;
• notranji revizor je pristojen in odgovoren za:
  • pripravo predlogov srednjeročnih in letnih načrtov notranje revizije na podlagi presoje ocene tveganj in koristi,
  • izvedbo notranjerevizijskih poslov skladno s sprejetim letnim načrtom notranje revizije, vključno s posebnimi nalogami, ki jih zahteva uprava in/ali nadzorni svet (lahko na predlog revizijske komisije),
  • letno poročanje upravi in revizijski komisiji/nadzornemu svetu o uresničevanju letnega načrta notranje revizije,
  • poročanje o opravljenih notranjerevizijskih poslih vodjem revidiranih področij in upravi ter zbirno revizijski komisiji/nadzornemu svetu,
  • spremljanje uresničevanja priporočil notranje revizije, ustrezno ravnanje z notranjerevizijskim delovnim gradivom,
  • oblikovanje in izvajanje programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije, ki vključuje notranje in zunanje presoje kakovosti notranje revizije ter poročanje upravi in revizijski komisiji/nadzornemu svetu o izsledkih teh presoj.