TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.