TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v naložitvenem delu III. točke izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe.

V preostalem se pritožba zavrne in se sklep v I. in II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožba dolžnikov ni naperjena zoper izvršilni naslov in s tem upravičenost dane izvršbe od samega začetka, ampak bo morebitna ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, iz katerega izvira izterjevana terjatev do upnikovega osebnega dolžnika, na izvršbo vplivala zgolj tako, da bo izterjevana terjatev naknadno prenehala. Navedeno pomeni, da bo šlo lahko zgolj za ugovorni razlog za ugovor po izteku roka in ne za podlago za ustavitev izvršbe že po uradni dolžnosti. Po povedanem drži tako to, da dolžnika nista izkazala pogoja vložitve enega od pravnih sredstev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, niti z verjetnim izkazovanjem uspeha v njuni pravdi nista zatrjevala in izkazovala škode zaradi (od samega začetka) neupravičene izvršbe.

Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev.

Dajatveni zahtevek v sodbi na podlagi paulijanske tožbe nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za posledico obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja. Iz teh razlogov izhaja, da ne gre za izvršbo nedenarne terjatve, temveč za izvršbo denarne terjatve (glede katere je izdana oblikovalna sodba), dolžnik je le dolžan dopustiti, da se izvršba opravi iz njegovega premoženja.

Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času na drug način tudi poplača. Zato ni zadostovalo golo zatrjevanje, da dolžnika drugega stanovanja nimata in si ga zaradi finančne situacije zase ter za svoje mladoletne otroke tudi ne moreta privoščiti. Dolžnika bi morala namreč zatrjevati in izkazati, da sebi in svoji družini do trenutne faze postopka bivanja nista mogla zagotoviti drugje.