TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi obsojenega M.K. in zagovornika obsojenega M.U. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Obsojenca sta dolžna povrniti stroške postopka, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom, in sicer povprečnino v znesku vsak po 100.000,00 SIT.

Ker se sodišče po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, Vrhovno sodišče obsojenčevih pripomb na glavni obravnavi in pritožbenih navedb ni upoštevalo v okviru obravnavanja tega izrednega pravnega sredstva.

Če je z izpodbijano sodbo izrečena kazenska sankcija v mejah, ki jih določa KZ in torej ni bil kršen kazenski zakon, Vrhovno sodišče v okviru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ne presoja primernosti izrečene kazenske sankcije. To je le pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).