TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se delno ugodi. Odločba Ministrstva za finance RS, št. 480-163/02 z dne 29. 1. 2003 se v zavrnilnem delu glede obračuna zamudnih obresti odpravi. Odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada A, št. 484-123/01-9-51-88/5-2478/01 z dne 28. 5. 2002 se v delih, s katerimi je bilo odločeno o zamudnih obrestih (izrek pod točko I) odpravi in odloči tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem se tožba zavrne. 2. Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi. 3. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

 

Po določbi 11. člena ZDDPO se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, razen odhodkov, za katere je s tem zakonom predpisan drugačen način ugotavljanja. Citirana določba pri izkazovanju odhodkov izrecno predpisuje uporabo SRS, zato je tožena stranka neutemeljenost posameznih knjiženih odhodkov pravilno utemeljevala z določbami SRS. Neutemeljeni so tudi ugovori, da je tožena stranka kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, dalje ZUP), ker ni ravnala po "preiskovalnem načelu". ZDavP kot posebni upravni postopek omogoča ugotavljanje dejanskega stanja in s tem dokazovanje poslovnih dogodkov z verodostojnimi listinami in tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, vendar pa je dokazno breme vedno na strani davčnega zavezanca, ki mora po določbi 15. člena ZDavP za svoje trditve v davčnem postopku predložiti verodostojne dokaze. Čeprav ZDavP vrste dokaznih sredstev ne omejuje, jih v določenem obsegu vendarle omejuje sama narava davčnega postopka, oziroma določbe materialnih predpisov, ki posamezne poslovne dogodke priznavajo le, če temeljijo na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah. Obstoj in vsebina poslovnih dogodkov se po navedenem ugotavljajo na podlagi knjigovodskih listin, zato pravno relevantnih dejstev v nasprotju s knjigovodskimi listinami ali tistih, ki iz knjigovodskih listin ne izhajajo, v davčnem postopku ni mogoče upoštevno dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi.