TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba: v točki 5 izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožeča stranka R. K., N., EMŠO, je lastnik parcele št. 813/4, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 1723 k.o. x., v obsegu idealnih deležev tožencev, in sicer idealnega deleža tretje toženke N. D. do 1/9, idealnega deleža četrtega toženca J. M. do 1/27, idealnega deleža pete toženke V. M. do 1/27, idealnega deleža šestega toženca A. M. do 1/27, idealnega deleža sedme toženke M. M. do 1/27, idealnega deleža osme toženke M. M. do 1/27, idealnega deleža desetega toženca J. J. do 1/18, idealnega deleža enajste toženke M. M. do 1/18 in idealnega deleža dvanajste toženke M. Ž. do 1/9.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“;

v točki 15 izreka sodbe pa tako, da se glasi:

„Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka“.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.