TFL Vsebine / Revija Revus

Avtor opozarja na vsebinsko kompleksnost pojma mobing, pri čemer pa se v njegovo vsebino ne spušča, četudi je tesno in pomembno povezan s temeljno človekovo pravico do dostojanstva. Izhaja iz predpostavke, da mobing pomeni motnjo v komunikaciji med ljudmi in da je kot tak prej predmet socioloških in psiholoških znanstvenih razprav kot poglobljene pravne analize. Zato izpostavi zgolj eno opredelitev mobinga, z namenom, da bi seznanile bralca z njegovo osnovno vsebino. Pravno razpravo pa omeji na zakonsko terminologijo poimenovanja ravnanj, do katerih prihaja na delovnem mestu in ki se vsebinsko bolj ali manj ujemajo z vsebino mobinga. Avtor natančno analizira pojma nadlegovanja in trpinčenja, kot sta opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih, in v nadaljevanju skuša oceniti delovno zakonodajo v luči zagotovitve vzvodov za učinkovito pravno in sodno varstvo oseb, žrtev nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu. Nenazadnje avtor izpostavi pomen motenj v komunikaciji za posameznikovo duševno zdravje.

Being a human means a constant interaction between people. We interact at home within family, in schools, with friends, with business partners, at work. Especially at work the communication has unique and important meaning, partly because we spend at work a major part of the day, partly because a sphere of work consists of unique and very special (close) relationships between workers or between them and their employers. Mobbing is a manifestation of a disturbance or anomaly in communication, in the sphere of work, with such intensity that victims of such behaviour cannot be, at least temporarily, part of a working team anymore. Mobbing influences a mental integrity of an individual.