na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cp 3862/2009 - zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
15.4.2010
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 3862/2009
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0064025
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
zaščitena kmetija – vlaganja v kmetijo – skupno premoženje zakoncev – delež zakoncev na skupnem premoženju – pomoč sorodnikov – pravdni stroški – pripravljenost na poravnavo
PODROČJE VSRS
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Ker različen režim lastništva na posameznih parcelah, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, ni mogoč, je sodišče skupna vlaganja zakoncev pravilno presojalo z vidika zaščitene kmetije kot celote.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
Kmetija zaradi njunih obsežnih vlaganj predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način. Pogojev za pridobitev solastniškega deleža, ki so predpisani za promet z zaščiteno kmetijo, zato ni treba presojati.
Ker se stranki v zadevni pravdi nista poravnali, toženec pa tudi ni pripoznal (dela) tožbenega zahtevka, je za odločitev o pravdnih stroških odločilen (delni) uspeh strank in ne morebitna pripravljenost ene stranke za poravnavo. Toženec se na svoje (nesprejete) ponudbe v zvezi s tožničinim deležem na kmetiji ne more uspešno sklicevati tudi zato, ker se niso nanašale na uveljavljani stvarnopravni zahtevek, s katerim je tožnica celo delno uspela, pač pa na obligacijskega (izplačilo denarne vrednosti), ki ga tožnica niti ni uveljavljala.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.