TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz dosedajšnjih navedb jasno sledi, da je v obravnavani zadevi bistveno, da gre za neizpolnitev obveznosti tožene stranke, določene v sodni poravnavi (ta v tožbenem zahtevku sploh ni zajeta). Zato uporaba določila 124. člena ZOR ne pride več v poštev. S sklenjeno sodno poravnavo je namreč dosežen isti učinek, kot če bi tožnica na podlagi 124. člena ZOR iztožila izpolnitev obveznosti tožene stranke in s sodbo pridobila možnost, da svojo terjatev izsili v izvršilnem postopku. Zato v primeru, če dolžnik iz sodne poravnave ne izpolni svoje obveznosti, iz tega razloga ni mogoče zahtevati njene razveze (seveda tudi ne razveze osnovnega, pred sodno poravnavo spornega pogodbenega razmerja). Ker predstavlja sodna poravnava izvršilni naslov, se lahko zahteva njena prisilna izvršba.