TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba prve toženke se zavrže.

Pritožbi druge toženke se glede odločbe o stroških delno ugodi in znesek priznanih stroškov pod točko III zniža za 5,64 EUR; sicer se pritožba druge toženke in pritožba tožnika v celoti zavrneta in v preostalem izpodbijanem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranke same trpijo stroške pritožbenega postopka.

Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.

Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.