TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 50 Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do drugačne zakonske ureditve lahko vloži pritožbo zoper odločitev Državnega sveta, sprejeto v postopku potrjevanja mandatov članov Državnega sveta, vsak kandidat in predlagatelj kandidata.   Pritožbi zoper sklep Državnega sveta št. 020-03-5/2017 z dne 12. 12. 2017 se zavrneta.

Volilna pravica pri volitvah v Državni svet (enako kot volilna pravica pri volitvah v Državni zbor) ima posebno pravno naravo, saj se, čeprav je osebna pravica, lahko uresničuje le na kolektiven način, tj. skupaj z drugimi volivci na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku. Tudi zanjo veljata načeli enake in splošne volilne pravice (prvi odstavek 43. člena Ustave), ki pa sta zaradi opredelitve Državnega sveta kot predstavništva posamičnih družbenih interesov (96. člen Ustave) uveljavljeni le znotraj posamezne interesne skupine. Prav tako zanjo veljata načeli svobodnega in tajnega glasovanja. Ustava nima določb o sodnem varstvu volilne pravice pri volitvah v Državni svet. Ob odsotnosti izrecnih ustavnih določb je v prosti presoji zakonodajalca, katero sodišče bo pristojno za sodno varstvo. Zakonodajalec je postopek za varstvo volilne pravice pri volitvah v Državni svet uredil ob potrditvi mandata članov Državnega sveta. Sodno varstvo volilne pravice pri volitvah v Državni svet ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega položaja posameznega volivca oziroma kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavnopravnih vrednot. Te so enake kot pri volitvah v Državni zbor, in sicer: pošten volilni postopek, v katerem so spoštovana volilna pravila, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Objektivnost sodnega varstva volilne pravice pri volitvah v Državni svet se enako kot pri volitvah v Državni zbor zagotavlja tako, da se upoštevajo le take ugotovljene nepravilnosti pri volitvah, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid. Zaradi zagotavljanja objektivnega varstva volilne pravice morajo imeti pravico sprožiti ta spor ne le kandidati, ki so bili izvoljeni, pa jim Državni svet mandata ni potrdil, temveč tudi vsi drugi kandidati, ki so se udeležili volilne tekme, pa niso bili izvoljeni, in njihovi predlagatelji. Zakonska ureditev, ki pravico sprožiti volilni spor daje le izvoljenim kandidatom, katerih mandata Državni svet ni potrdil, ne pa tudi vsem drugim kandidatom in predlagateljem kandidatov, ki so vložili pritožbo na Državni svet z zatrjevanjem volilnih nepravilnosti, za slednje pomeni izvotlitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Kadar presojana ureditev pomeni poseg v človekovo pravico do te mere, da preraste v odvzem (izvotlitev) človekove pravice, presoja dopustnosti posega ne zahteva tehtanja sorazmerja med posegom v človekovo pravico in morebitnim ustavno dopustnim ciljem. Noben dopusten cilj ne more utemeljiti odvzema pravice do sodnega varstva. Zato je prvi stavek tretjega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Ureditev postopka s pritožbo pred Državnim svetom ne vsebuje bistvenih prvin, ki bi morale biti določene za učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve pritožbenega postopka pred Državnim svetom onemogočata oziroma bistveno otežujeta učinkovito uresničevanje pravice do pravnega sredstva in posledično pravice do sodnega varstva pred Ustavnim sodiščem. Zato taka ureditev pomeni poseg v pravico do pravnega sredstva. Očitno je, da za tako pomanjkljivo in nedoločno ureditev postopka pred Državnim svetom ne obstaja ustavno dopusten razlog. Zato je ta ureditev v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Posebna narava volilne pravice in zahteva po čim hitrejši rešitvi volilnega spora terjata posebno, hitro in učinkovito sodno varstvo. V ta namen mora zakonodajalec poleg upravičencev za sprožitev volilnega spora opredeliti pravno sredstvo (npr. pritožba, tožba, zahteva), rok za vložitev pravnega sredstva, razloge, iz katerih ga je mogoče vložiti, pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, merila presoje, pristojno sodišče in pooblastila sodišča pri odločanju. Nedoločnost in pomanjkljivost zakonske ureditve volilnega spora pri volitvah članov Državnega sveta onemogočata oziroma bistveno otežujeta učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato taka ureditev pomeni poseg v to človekovo pravico. Očitno je, da tudi za tako pomanjkljivo in nedoločno ureditev ne obstaja ustavno dopusten razlog. Zato je ureditev postopka sodnega varstva volilne pravice pred Ustavnim sodiščem v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Očitki pritožnikov v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri določitvi elektorjev, ki naj bi bile storjene v kandidacijskem postopku, so neupoštevni, ker pritožnika zaradi teh nepravilnosti nista vložila pritožbe po 105. členu Zakona o volitvah v Državni zbor, kar pomeni, da nista izčrpala pravnih sredstev. Določbe Zakona o Državnem svetu, ki kot pogoj za kandidiranje oziroma predlagateljstvo določajo poklicno opravljanje dela oziroma dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, je treba razumeti tako, da ta pogoj izpolnjujejo ne le kandidati in njihovi predlagatelji, ki opravljajo delo oziroma dejavnost izključno na tem področju, temveč zadošča, če delo oziroma dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja poklicno opravljajo v pomembnem delu. Ustavno sodišče je presodilo, da nepravilnosti v postopku odločanja o pritožbah v Državnem svetu niso vplivale na volilni izid ter da je bila izvolitev Toneta Hrovata zakonita, ker do zatrjevanih nepravilnosti v zvezi z njegovo kandidaturo ni prišlo oziroma ugotovljena nepravilnost v zvezi s kandidaturo Damijana Štefanca ni mogla vplivati na volilni izid. Zato sta pritožbi neutemeljeni in ju je Ustavno sodišče zavrnilo.