TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama prvotožene stranke in drugotožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

- v točki I/A izreka tako, da se znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo zniža na znesek 8.640,00 EUR (od zneska 9.150,00 EUR), tožbeni zahtevek za nerazdelno plačilo zneska 510,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2012 dalje do plačila pa se zavrne;

- v točki II izreka tako, da se stroški, ki sta jih dolžna prvotožena stranka in drugotožena stranka nerazdelno povrniti tožnici, znižajo na 450,57 EUR (od zneska 827,03 EUR).

II. V preostalem se pritožbi prvotožene stranke in drugotožene stranke ter v celoti pritožba tožnice zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnica je dolžna toženima strankama povrniti del njunih pritožbenih stroškov in sicer prvotoženi stranki v znesku 54,55 EUR, drugotoženi stranki pa v znesku 16,20 EUR, vse v 15 dneh od prejema sodbe, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Tožnica se je poškodovala na delu pri prvotoženi stranki, ko je pri delu s strojem za ovijanje knjig v folijo prišlo do zagozditve knjig, tožnica pa je z roko avtomatsko segla v stroj, v področje vilic, da bi zastoj odpravila. V tistem trenutku je stroj začel delovati, vilice pa so jo udarile oziroma stisnile, zaradi česar je tožnica utrpela poškodbo desne dlani. Stroj, na katerem je delala tožnica, ni omogočal varnega dela, zaradi pomanjkljive varovalne opreme je obstajala možnost poseganja v območje nevarnih gibljivih delov med obratovanjem, nekateri gibljivi deli stroja (npr. pogoni) pa niso bili zavarovani. Delujoč stroj z nepopolno oziroma pomanjkljivo varnostno opremo, pri katerem je omogočeno poseganje v njegovo notranjost in omogočen kontakt z gibljivimi deli tega stroja, predstavlja nevarno stvar, pri kateri je nevarnost za poškodbe prav gotovo večja od običajne tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Zato je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo. Podana pa je tudi krivdna odgovornost prvotožene stranke, saj ni poskrbela za varno delo tožnice (manjkajoča jasna navodila za varno delo na tem stroju, še posebej v primeru zastoja; nejasna in nedoločno predpisana varovalna oprema; neustrezna zaščita nevarnih delov stroja; premalo učinkovit nadzor, saj se je dopuščalo nepravilno delo tožnice, neustrezno usposabljanje tožnice). Pri določitvi tožničinega soprispevka k nastali nezgodi je treba upoštevati tudi okoliščine, ki govorijo v prid tožničinemu manjšemu soprispevku od tistega, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnica je bila pri prvotoženi stranki v delovnem razmerju, svoje delo je morala opravljati po navodilu in pod nadzorom prvotožene stranke. Dolžnost prvotožene stranke je bila, da delo tožnice ustrezno nadzoruje tudi v cilju preprečitve morebitnih nesreč pri delu. Prvotožena stranka pa kljub predpisom o varnosti in zdravju pri delu ni poskrbela za varno delo tožnice (s primerno varovalno opremo, navodili, nadzorom,...).

Ob upoštevanju navedenega je tožnica k nastali škodi soprispevala do višine 20 % in ne 50%, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje.