TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.

Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.

Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal.

Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.