TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. točke drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku se zavrne.

Ker sta sodišči v izpodbijanih sklepih presodili vse, kar je pomembno za odločitev o ustavno dopustnem posegu v osebno svobodo, in svojo odločitev z zadostnimi in bistvenimi argumenti tudi obrazložili, kršitev pravice do osebne svobode iz 20. člena Ustave ni podana. Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi ne opravlja funkcije pritožbenega sodišča, zato se praviloma ne spušča v to, ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje, niti ne v pravno presojo sodišča, kar je prvenstveno zaupano sodnikom pristojnih sodišč, ki sodijo po Ustavi in zakonu. Ustavna pritožba je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbenega sodišča. Zato jo je praviloma mogoče vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev. Ker pritožnik pomanjkljivosti psihiatričnega izvedenskega mnenja v pritožbi zoper sklep o priporu ni uveljavljal, čeprav bi jih lahko, in torej pravnih sredstev v vsebinskem smislu ni izčrpal, Ustavno sodišče utemeljenosti tega pritožnikovega očitka ni presojalo. Ker je o ustavnosti zakonske določbe, ki jo je izpodbijal pobudnik, Ustavno sodišče že odločilo, in ker je tedaj že odgovorilo tudi na vse bistvene argumente, ki jih je navedel pobudnik, je pobudo zavrnilo.