TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnika A. A. zoper odpust obveznosti (p.d. 42) zavrne, v preostalem delu pa se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Naravo zlorabe ima sicer lahko katerokoli ravnanje stečajnega dolžnika, ki ni zajeto v domnevah iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, če izpolnjuje pogoje iz generalne klavzule iz prvega in tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Vendar pa višje sodišče po tehtanju vseh prej opisanih okoliščin ocenjuje, da bi za to, da bi ravnanja, ki jih upnik v ugovoru očita dolžniku, pomenila zlorabo odpusta obveznosti, morale biti ob že očitanih izkazane še dodatne kvalifikatorne okoliščine. Kršitve, ki napolnjujejo dejanski stan zlorabe, so namreč lahko samo hujše kršitve, le takšne imajo lahko odločilen pomen za oceno dolžnikove primernosti za pravno dobroto odpusta. Takšnih okoliščin pa upnik po oceni višjega sodišča ni izkazal.