Portal TFL
Dokazna vrednost ugotovitev psiholoških testov
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
dr. Igor Areh, sodni izvedenec psihološke strokeDatum
05.04.2022
Rubrika
Tema tedna
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Znanstveni pristop k raziskovanju izvedencem omogoča pridobiti zanesljive in objektivne ugotovitve. Objektivnost je za izvedence težko dosegljiva, saj nanje vplivajo številni nezavedni dejavniki, kot so prvi vtis, prepričanja, predsodki in pričakovanja kolegov in sodišč ter lastni interesi.
BESEDILO
Znanstveni pristop k raziskovanju izvedencem omogoča pridobiti zanesljive in objektivne ugotovitve. Objektivnost je za izvedence težko dosegljiva, saj nanje vplivajo številni nezavedni dejavniki, kot so prvi vtis, prepričanja, predsodki in pričakovanja kolegov in sodišč ter lastni interesi.1 Izvedenci so navadno prepričani, da se lahko s samonadzorom pristranskosti izognejo, kar je iluzija, ki izhaja iz nepoznavanja ali odpora do znanstvenega raziskovanja.2 Uporaba znanstvene metode vključuje tudi uporabo psiholoških testov, o katerih pa pravni strokovnjaki pogosto vedo premalo, da bi lahko presojali o verodostojnosti izvedenskih ugotovitev. Tako so se pogosto prisiljeni slepo predati izvedenskim ugotovitvam, ne da bi zares preizkušali njihovo dokazno vrednost. 
Zaradi odgovornosti izvedenskega dela je treba uporabljati objektivne psihološke teste, ki so znanstveno utemeljeni in v psihologiji splošno sprejeti.3 Žal psihološke organizacije ne nudijo konkretnih standardov, ki bi zadoščali zahtevam izvedenskega dela. 4 V Sloveniji so na primer izvedenski standardi tako nepremišljeni, da omogočajo uporabo spornih in pred desetletji opuščenih testov.5 Nekateri splošni standardi testiranja so vseeno uporabni za izvedensko delo. Tako je na primer v mednarodno priznanih standardih psihološkega testiranja navedeno, da mora biti pri navajanju in interpretaciji testnih rezultatov navedena točnost testa in da je treba uporabljati standardizirane ter normirane teste.6 Tudi poklicna etika zahteva, da izvedenci o testih poročajo transparentno, brez skrivnostnosti in razumljivo laikom, pri čemer opozorijo tudi na pomanjkljivosti testov.7 Konkretne standarde, ki izvedencem določajo uporabo testov, najdemo v strokovni literaturi iz predvsem zadnjih 20 let.8
Najpogosteje so omenjena v nadaljevanju navedena merila sprejemljivosti testov.
1. Standardiziranost izvedbe testiranja in vrednotenja rezultatov
Test mora biti standardiziran, sicer o pomenu testnih rezultatov ugibamo in se izpostavljamo visokemu tveganju za napačne odločitve.9 Standardiziranost pomeni, da je postopek testiranja, vrednotenja in interpretacije rezultatov natančno določen. Izvedenci morajo uporabljati najsodobnejše verzije testov, saj so v njih odpravljene pomanjkljivosti predhodnih verzij.10
2. Normiranost
Norme so povprečne vrednosti, s katerimi osebo primerjamo s primerljivo skupino in ugotovimo, ali je v neki lastnosti podpovprečna, nadpovprečna ali povprečna. Če norm ni, mora izvedenec sodišče na to izrecno opozoriti in pojasniti, da so njegove ugotovitve vprašljive. Enako velja, če so norme zastarele (norme zastarijo 20 let po objavi), saj je zato interpretacija testnih ugotovitev netočna in neustrezna.11
3. Zanesljivost
Zanesljivost pove, kolikšna je verjetnost, da se pri ponovnem testiranju iste osebe rezultati prvega testiranja ponovijo. V preteklosti je veljalo, da mora koeficient zanesljivost znašati vsaj 0,80.12 V sodobni psihologiji velja, da mora zanesljivost znašati vsaj 0,90.13 Pri nižji zanesljivosti obstaja preveliko tveganje, da so izvedenske ugotovitve napačne.
4. Veljavnost
Veljavnost testa je podatek, ki pove, kolikšna je verjetnost, da test ugotavlja tisto, kar predvidevamo, da naj bi ugotavljal. V izvedenskem delu se uporabljajo le testi z veljavnostjo, višjo od 0,6.14 Sodobno priporočilo navaja, da mora veljavnost znašati vsaj 0,7,15 sicer so ugotovitve dvomljive.
5. Neodvisne recenzije psihološkega orodja ali testa
Le neodvisne, nepristranske raziskave dajo verodostojne podatke o veljavnosti in zanesljivosti testov, podatki prodajalca ali avtorja niso dovolj verodostojni.16 Avtorji in založniki lahko v želji po čim hitrejšem začetku trženja testa zanemarijo zamudne neodvisne recenzije.
Poleg tega so avtorji ali uporabniki testov v svojih raziskavah navadno pristranski v korist testov, ki jih uporabljajo. 17
6. Zaupnost testa
Če so deli testa ali test v celoti dostopni javnosti (na primer Rorschachov test črnilnih madežev), se lahko osebe seznanijo s testom in vplivajo na ugotovitve izvedencev. Testi in navodila, ki so na voljo na spletnih straneh, se pri izvedenskem delu ne smejo uporabiti.18
V tabeli 1 so navedeni psihološki testi, ki se uporabljajo v slovenski izvedenski praksi. Presoja o njihovi primernosti za izvedensko delo temelji na ocenjevalnem modelu Evropske zveze psiholoških društev (EFPA)19 in predhodno navedenih standardih.
Iz tabele 1 je razvidno, da so za izvedensko delo primerni Eysenckov vprašalnik osebnosti (EPQ-R), Vprašalnik po modelu »velikih pet« (BFQ), Vprašalnik za oceno osebnosti (PAI in PAI-A) in Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za otroke (WISC-IIISI), ki pa vsebuje nedavno zastarele norme, zato zahteva zadržanost pri interpretaciji rezultatov. V tabeli so navedeni tudi projekcijski testi (na primer Rorschachov test in Likovni test Benderjeve), ki se pri nas pogosto uporabljajo. Razlogov za to je več, mednje sodita tradicija in zmotno prepričanje psihologov o točnosti intuitivnega in nestrukturiranega ocenjevanja. 20 Uporaba projekcijskih testov vodi v napačne ugotovitve, zato je v nadaljevanju omenjena tudi ta problematika.
Neznanstveni testi, ki temeljijo na ideologiji
V sodobni izvedenski praksi držav, v katerih je izvedenstvo na višji ravni strokovnosti, je uporaba kvaziznanstvenih projekcijskih pripomočkov redka. Zaradi nje so izvedenci pogosto soočeni z ostrimi kritikami strokovno informiranih odvetnikov in sodišč.21 Med neodvisnimi strokovnjaki prevladuje mnenje, da so projekcijski testi neprimerni za izvedensko delo, ker so nezanesljivi, ni jasno, kaj ugotavljajo, in tudi ne, ali sploh kaj ugotavljajo, niso standardizirani, so brez norm, ignorirajo znanstvene ugotovitve in metode, ne omogočajo ugotavljanja zavajanja in mnogi so dosegljivi javnosti.22
Nekateri zavračajo neodvisne raziskovalne ugotovitve o projekcijskih testih in vztrajajo pri njihovi uporabi, kar je etično sporno, saj lahko s tem povzročajo škodo ocenjevanim osebam.23 Slovenija spada med redke države EU, kjer so projekcijske tehnike dokaj priljubljene in kljubujejo znanstvenemu napredku.24
V tabeli 2 so navedeni pogosteje uporabljeni projekcijski testi, katerih uporaba temelji na prepričanjih zagovornikov, in ne na znanstvenoraziskovalnih dokazih.
Sklep
Izvedenci izbirajo najbolj primerne teste po lastni presoji in izbrati morajo tiste, ki omogočajo pridobivanje strokovno in etično utemeljenih ugotovitev. Če izberejo nestandardizirane teste brez norm, teste z nezadostno ali neodvisno nedokazano zanesljivostjo in veljavnostjo, javno razkrite teste in teste, ki so v stroki sporni, sodiščem namesto ugotovitev ponujajo subjektivne, nepreverjene domneve in neskladna izvedenska mnenja25 ter opozarjajo, da se ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do sodišč in strank v postopkih.26 Nezavedanje odgovornosti vodi v arbitrarna osebna mnenja, pri katerih izvedenci sledijo svojim občutkom, kar nima ničesar skupnega z znanostjo in ugotavljanjem dejstev ali resnice.
Slovenska izvedenska praksa ni problematična zgolj zaradi uporabe neveljavnih in zastarelih testov.27 Resno težavo pomeni tudi nespoštovanje avtorskih pravic, saj se nekateri testi uporabljajo brez dovoljenj za uporabo in priredbo (v izvedenstvu na primer MMPI, MCMI in WB-II), brez standardizacije in norm, brez opravljenega usposabljanja, pogosto je tudi nestrokovno interpretiranje rezultatov.28 V izvedenskih mnenjih skoraj nikoli ni podatkov o zanesljivosti in točnosti testov, pa tudi ne citiranih strokovnih virov, ki bi dokazovali strokovno utemeljenost mnenja. Če viri so navedeni, so navadno navedeni tisti, ki potrjujejo prepričanja izvedencev. Tako se na primer citira revija Journal of Personality Assessment, ki je od znanosti izolirano ideološko zbirališče zagovornikov projekcijskih testov.29, 30 Enako velja za reviji Rorschachiana in SIS Journal of Projective Psychology & Mental Health. Obe objavljata pristranske članke o projekcijskih tehnikah, ki zavračajo in ignorirajo znanost.
Razlogov za rabo nevarnih psiholoških testov je več, mednje sodijo slaba seznanjenost s sodobnimi spoznanji stroke, standardi testiranja in poklicno etiko, nezavedanje o razlikah med kliničnim in izvedenskim delom ter nepremišljeno prevzemanje tradicije izpred desetletij, v kateri izvedenci uporabljajo teste zgolj zato, ker so v klinični praksi razširjeni, tu pa je zanemarjanje verodostojnosti testov pogosto.31 Izkušnje naprednejših držav kažejo, da psihologi sami, zaradi delitve stroke na ideološki in znanstveni del, ne prispevajo dovolj k temu, da bi izvedenska mnenja dosegla za sodišča primerno zanesljivost. O tem priča tudi kriza replikacije, ki je pred desetletjem razkrila, da ima večina psiholoških raziskav iz preteklosti dvomljive ugotovitve,32 kar je sprožilo dvome o verodostojnosti psihologije kot stroke.33 Ker večino izvedencev predstavljajo klinični psihologi, je pomenljivo, da je klinična psihologija med tistimi vejami psihologije, ki so izkazale največ zanikanja in odpora do ugotovitev krize, ki je sicer spodbudila znanstveni razvoj drugih delov stroke.34
Izvedenska mnenja bodo postala verodostojna in pravno uporabna, ko bodo sodišča, tožilstvo in odvetniki, zaradi varovanja pravic in temeljnih svoboščin strank v postopkih, soočali izvedence z neprimerno prakso in zahtevali spremembe.35 Sodišča tudi ne bi smela upoštevati izvedenskih mnenj, v katerih so uporabljene projekcijske in druge sporne metode ali testi,36 saj vodijo v napačne odločitve z resnimi posledicami.
1 Allan, A. (2018): Moral Challenges for Psychologists Working in Psychology and Law. Psychiatry, Psychology and Law, 25(3), str. 485–499.
2 Zapf, P. A., Kukucka, J., Kassin, S. M., & Dror, I. E. (2018): Cognitive bias in forensic mental health assessment: Evaluator beliefs about its nature and scope. Psychology, Public Policy, and Law, 24(1), str. 1–10.
3 British Psychological Society (2021). Psychologists as Expert Witnesses: Best practice guidelines for psychologists. British Psychological Society.
4 Bartram, D., in Hambleton, R., K. (2016): The ITC guidlines. V F. T. L. Leong Bartram D., Cheung F. M., Geisinger K. F., in Iliescu, D. (ur.): The ITC international handbook of testing and assessment (str. 35–46). New York: Oxford University Press.
5 Glej Areh, I. (2020): Forensic assessment may be based on common sense assumptions rather than science. International journal of law and psychiatry, 71, str. 1–8.
6 American Educational Research Association, American Psychological Association, National Council on Measurement in Education, Joint Committee on Standards for Educational, & Psychological Testing [AERA, APA, NCME in JCSEPT], 2014.
7 Wygant, D. B., & Lareau, C. R. (2015): Civil and Criminal Forensic Psychological Assessment: Similarities and Unique Challenges. Psychological Injury and Law, 8(1), str. 11–26.
8 Na primer Neal, T. M. S., Slobogin, C., Saks, M., Faigman, D. L., in Geisinger, K. F. (2019): Psychological assessments in legal context: are courts keeping junk science out of the courtroom?, Psychological science in the public interest, 20(3), str. 135–164.
9 Zelechoski,, A. D., & Guy, L. S. (2017): Civil forensic assessment. In R. Roesch & A. N. Cook (Eds.), Handbook of forensic mental health services (str. 104–130). New York: Routledge.
10 Russell, E. W. (2010): The obsolescence of assessment procedures. Applied neuropsychology, 17, str. 60–67.
11 American Educational Research Association, American Psychological Association, National Council on Measurement in Education, Joint Committee on Standards for Educational, & Psychological Testing (U.S.). (2014). Standards for educational and psychological testing. Washington, DC: American Educational Research Association.
12 Heilbrun, K., Rogers, R., in Otto, R. K. (2002): Forensic assessment. V J. R. P. Ogloff (ur.), Taking psychology and law into the twenty-first century (str. 119– 146). New York: Springer.
13 Kaplan, R. M., & Saccuzzo, D. P. (2018): Psychological Testing: Principles, Applications, and Issues (9th ed.). Boston, MA: Cengage Learning.
14 Heilbrun, Rogers, naved. delo, 2002.
15 Glej Areh, I., Verkampt, F., & Allan, A. (2021): Critical review of the use of the Rorschach in European courts. Psychiatry, Psychology and Law, str. 1–23.
16 Neal, naved. delo, 2019.
17 Boccaccini, M. T., Marcus, D., & Murrie, D. C. (2017): Allegiance Effects in Clinical Psychology Research and Practice. In Psychological Science Under Scrutiny (str. 323–339). John Wiley & Sons, Ltd.
18 Cartwright, A., Roach, J., & Armitage, R. (2018): Mission impossible?, Assessing the veracity of a mental health problem as result of a road traffic accident: a preliminary review of UK experts’ practices. The Journal of Forensic Psychiatry & Psychology, 30(1), str. 89–111.
19 Evers, A., Hagmeister, C., Høstmælingen, A., Lindley, P., Muñiz, J., in Sjöberg, A. (2013): EFPA review model for the description and evaluation of psychological and educational test: test review form and notes for reviewers, version 4.2.6. EFPA board of assessment document.
20 Quinnell, F. A., & Bow, J. N. (2001): Psychological tests used in child custody evaluations. Behavioral Sciences & the Law, 19(4), str. 491–501.
21 Glej Tippins, T. M., in Wittmann, J. P.: Empirical and ethical problems with custody recommendations: A call for clinical humility and judicial vigilance, v: Family Court Review, 43 (2005) 2, str. 193–222.
22 Melton, G. B., Petrila, J., Poythress, N. G., Slobogin, C., Otto, R. K., Mossman, D., & Condie, L. O. (2018): Psychological evaluations for the courts: A handbook for mental health professionals and lawyers. New York, NY: Guilford Press.
23 Areh, I., Verkampt, F., & Allan, A. (2021): Critical review of the use of the Rorschach in European courts. Psychiatry, Psychology and Law, str. 1–23, https://doi. org/10.1080/13218719.2021.1894260.
24 Glej Boben, D. (2011): Mnenje slovenskih in evropskih psihologov o uporabi psiholoških testov danes in pred desetimi leti. Psihološka obzorja, 20(4), str. 129–154.
25 Glej Neal, T. M. S., & Grisso, T. (2014): Assessment Practices and Expert Judgment Methods in Forensic Psychology and Psychiatry. Criminal Justice and Behavior, 41(12), str. 1406–1421.
26 Archer, R. P., Stredny, R. V., & Wheeler, E. M. (2013): Forensic uses of clinical assessment instruments. London: Tayllor & Francis Group.
27 Areh, I., naved. delo, 2020.
28 Boben, naved. delo, 2011.
29 Kaplan, R. M., & Saccuzzo, D. P. (2018): Psychological Testing: Principles, Applications, and Issues. Boston, MA: Cengage Learning.
30 Lilienfeld, S. O., Wood, J. M., & Garb, H. N. (2000): The Scientific Status of Projective Techniques. Psychological Science in the Public Interest: A Journal of the American Psychological Society, 1(2), str. 27–66.
31 Gould, J. (2005): Use of Psychological Tests in Child Custody Assessment. Journal of Child Custody, 2(1-2), str. 49–69.
32 Schafmeister, F. (2021): The Effect of Replications on Citation Patterns: Evidence From a Large-Scale Reproducibility Project. Psychological Science; https://doi. org/10.1177/09567976211005767.
33 Wingen, T., Berkessel, J. B., & Englich, B. (2020): No Replication, No Trust?, How Low Replicability Influences Trust in Psychology. Social Psychological and Personality Science, 11(4), str. 454–463.
34 Hengartner, M. P. (2018): Raising Awareness for the Replication Crisis in Clinical Psychology by Focusing on Inconsistencies in Psychotherapy Research: How Much Can We Rely on Published Findings from Efficacy Trials?, Frontiers in Psychology, 9.
35 Erickson, S. K., Lilienfeld, S. O., & Vitacco, M. J. (2007): A critical examination of the suitability and limitations of psychological tests in family court. Family Court Review, 45(2), str. 157–174.
36 Vitacco, M. J., Lilienfeld, S. O., Erickson, S., & Wood, J. M. (2012): Challenging personality testing: Objective and projective instruments, v D. Faust (ur.): Coping with psychiatric and psychological testimony: Based on the original work by Jay Ziskin (str. 335–362). New York: Oxford University Press.