TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča, odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in odločba Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji se razveljavijo. Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje.

Člen 2. Odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja posebno ugodnost za določene vojaške osebe, ki so v svoji skupnosti vojaških zavarovancev uveljavile pravico do pokojnine oziroma so izpolnile pogoje za priznanje pravice do pokojnine po 25.6.1991 (OdlUS III,7). Ugodnosti, ki jih daje Odlok, je treba razlagati široko in v skladu z načelom enakosti pred zakonom tako, da veljajo enako za vse posameznike, katerih dejanski in pravni položaj je enak oziroma primerljiv. To toliko bolj, ker gre v primeru pokojnine za zagotavljanje ene temeljnih ustavnih pravic - pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave (Odloča US št. Up-89/94 z dne 12.3.1998). V primeru pritožnika kot invalidskega upokojenca le ustrezno široka razlaga Odloka zagotavlja njegov enak položaj z drugimi vojaškimi zavarovanci, ki so bili pri priznanju pravice do akontacije vojaške pokojnine v primerljivem dejanskem in pravnem položaju (starostni upokojenci). Tudi pri vojaških zavarovancih je bistveni pogoj za priznanje pravice do vojaške invalidske pokojnine ugotovitev o trajni nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledici bolezni ali poškodb. Šteti je torej, da je pritožnik zadostil z Odlokom določenemu pogoju - "izpolnitev pogojev za priznanje pravice do pokojnine" - tudi, kolikor je bila do 18.10.1991 po pristojnem organu ugotovljena njegova trajna nesposobnost za aktivno vojaško službo. V tem smislu je treba razumeti tudi uporabo predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.