TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

 

Tako lahko upravnik po razlagi prvostopnega sodišča proti najemniku vloži tožbo samo kot zakoniti zastopnik lastnika, aktivno legitimacijo proti najemniku pa ima le v primeru, če lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostora nanj prenese materialnopravno upravičenje.

Pritožbeno sodišče se strinja tudi z nadaljnjo razlago prvostopnega sodišča, da določba 33. čl. SZ, ki določa, da stroški upravljanja, prenove in izboljšav, razen obratovanja, bremenijo lastnika v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah stanovanjske hiše, pomeni le, da obratovalni stroški v ekonomskem smislu bremenijo najemnika stanovanja. Navedeno določbo je namreč potrebno razlagati v povezavi z določbo 7. alineje 1. odst. 41. čl. SZ, ki določa, kaj mora najemna pogodba vsebovati, ter 6. alinejo 1. odst. 44. čl. SZ, ki pravi, da mora najemnik stanovanja plačevati najemnino za najeto stanovanje ter stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, v skladu z najemno pogodbo. Ker torej te določbe urejajo razmerje med lastnikom in najemnikom, posredno kažejo, da je najemnik stanovanja v pravnem razmerju le z lastnikom. Možni so sicer prenosi materialnopravnih upravičenj lastnika na upravnika, ki pa morajo biti izkazani.