TFL Vsebine / TFLGlasnik

Upravljanje z denarjem (terjatve, odškodnine …) je eden od pomembnejših vidikov uspešnega finančnega poslovanja podjetij. Strankam ni več do dolgoletnega pravdanja na sodiščih, hitra rešitev spora jim postaja ključna zadeva. Kaj strankam (fizičnim in podjetjem) predvsem v gospodarskih sporih prinaša uveljavitev Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se je pričel v večjem delu uporabljati s 1. 1. 2019?

Življenje je hitro, podjetja se vedno bolj izogibajo dolgotrajnim sodnim postopkom, spore želijo urediti že v fazi pogajanj z nasprotno stranko, pred vložitvijo tožbe, ko se še odločajo, ali bodo vložili tožbo ali ne, v pripravi v dokaznem postopku v pravdi, v zunajsodnem postopku.

Pretehtati želijo vsa dejstva in dokaze zanje, želijo poznati možnosti svojega uspeha in tveganj že pred pričetkom sodnega postopka. Izvedenec s svojim mnenjem posreduje manjkajoče znanje tako stranki kot tudi odvetniku, ki stranko zastopa. Nov zakon daje tudi v teh primerih bistveno večjo težo izvedeniškim mnenjem, kot je to bilo urejeno do zdaj. Izvedeniško mnenje, ki si ga je stranka pridobila pred pričetkom sodnega postopka, ima tako kot druge listine status dokaznega gradiva.

Razlogi, zakaj je ekonomsko smiselno vključiti sodnega izvedenca v fazi pred pravdo, je več:

• Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pričetkom sodnega postopka, je dokazno sredstvo v kasnejšem sodnem postopku. To predstavlja eno izmed najpomembnejših novih določb zgoraj navedenega zakona. V sodnih postopkih je ključno dokazovanje. Dokazovanje je delovanje strank, katerega namen je sodišče prepričati o resničnosti ali neresničnosti trditev stranke. Dokazovanje je sestavljeno iz procesnih dejanj strank in sodišča in se izvaja z dokaznimi sredstvi.

Do zdaj sodišča takega izvedenskega mnenja praviloma niso upoštevala kot dokazno gradivo v samem sodnem postopku. Stranka je to uporabljala predvsem takrat, ko se je v sodnem postopku sklicevala na to, da nima ustreznega strokovnega znanja in potrebuje izvedenčevo znanje kot dokaz. Temu je pred kratkim potrdilo tudi ustavno sodišče.

Takšno dokazno gradivo predstavlja pozitivni zakonski doprinos k hitrejšemu, zlasti pa ekonomičnemu reševanju sporov za stranko tudi v fazah sporov pred vložitvijo tožbe.

• Boljša izhodišča za zunajsodni dogovor: v fazi pogajanj ima stranka z že izdelanim izvedenskim mnenjem, prav tako v arbitražnem postopku, če je ta seveda predviden v takih primerih, boljše izhodišče. Tako nekatere zavarovalnice v Sloveniji v primeru spora o izplačilu višine zavarovalne vsote že zdaj napotijo svoje stranke, naj si takšno mnenje pridobijo, vse v korist sprejemljive rešitve nastalih razhajanj. Prav tako zavarovalnice uporabljajo izvedensko mnenje zlasti pri višjih odškodninskih zahtevkih svetovalnih podjetij iz tujine, ki sicer svojo stroko dobro obvladajo, ne poznajo pa specifičnosti posameznega primera (če tega seveda stranka predhodno ne priloži), prav gotovo pa ne nekaterih unikatnih rešitev slovenskih računovodskih predpisov o vodenju knjigovodskih poslovnih knjig in evidenc in različnega pojmovanja in razumevanja dobička podjetja oz. podjetnikove dohodka pri samostojnem podjetniku.
• Ekonomski vidik prihodnje pravde: mnenje pomaga pri opredelitvi višine tožbenega zahtevka, kar posledično pomeni oceno stroškov postopka, oceno višine sodnih taks, oceno odvetniških stroškov in oceno stroškov, ki jih bo stranka poravnala nasprotni stranki, če v pravdi propade. Praksa kaže, da je višina tožbenega zahtevka pogosto previsoka in jo sodišče po opravljenem dokaznem postopku zniža. Zgoraj omenjeni stroški zaradi nižje priznane višine tožbenega zahtevka se zaradi tega ne znižajo.
• Zbiranje oziroma ustrezna priprava procesnega gradiva je pomembna iz več razlogov. Eden od razlogov je ta, da je samo z ustrezno izbrano dokumentacijo možno podpreti svoj prav. Preveč dokumentacije povzroča neusmerjenost na bistvo zahtevka, premalo pa nejasnost in pomanjkljivost dokazovanja. Prav tako naj bi bilo dokazno gradivo ustrezno opremljeno, saj le tako dokazuje verodostojnost le-tega, kar stranka želi dokazati. Navsezadnje ustrezno zbiranje in priprava procesnega gradiva spodbuja tudi procesna zakonodaja, Zakon o pravdnem postopku, ki uveljavlja t. i. razpravno načelo. To načelo stranki nalaga, da zbere dejansko in procesno gradivo do prvega naroka, da mora do prvega naroka podati vsa potrebna dejstva in predlagati dokaze zanje. Sodišče uradoma ne izvaja več dokazov, ki jih stranke niso predlagale (razen izjeme). Stranke želijo pretehtati vsa dejstva in dokaze zanje, želijo poznati možnosti svojega uspeha in tveganj.
• Stranko usmeri v pravilno podajo navedb, uporabo izrazov in kriterijev za opredelitve višine tožbenega zahtevka. Pogosto se namreč zgodi, da stranka in njen odvetnik nista predvidela vseh postavk, po katerih bi bila lahko višina tožbenega zahtevka višja, kot jo prvotno ocenita in posledično dobi stranka nižjo vrednost.
• Z izvedeniškim mnenjem se oceni in predvidi kasnejši izid eventualnega sodnega postopka ter tveganje takšnega postopka. Izvedenec ima v fazi pred pravdo možnost vpogleda v poslovanje stranke, tako dobi poglobljen pogled v sporno zadevo, v strankino poslovanje in delovanje. Opozori lahko stranko na pomanjkljivosti in predlaga odpravo le-teh ali pridobitev drugih dokaznih dokumentov. V samem sodnem postopku je dokazno gradivo že v sodnem spisu.

Stranka in odvetnik se na podlagi izvedeniškega mnenja lahko tudi odločita, da sodnega varstva ne bosta zahtevala ali pa stranka prevzame tveganje negativnega izida ali pa se utrdi v svojem prepričanju, da je bila odločitev za iskanje sodnega varstva pravilna. Strokovnost in objektivnost izvedenca za stranko je absolutno prioritetna.

Izvedeniško mnenje je pomembno tudi za odvetnika, ki stranko zastopa. Odvetnik pogosto nima na voljo specifično strokovno znanje, ne pozna specifičnih pravil stroke in znanosti, velikokrat ne zna artikulirati svojih trditev glede strokovnih vprašanj in potrebuje pomoč pri ločevanju pravno pomembnih od nepomembnih dejstev. Izvedenec stranko pouči o šibkih točkah njegovih trditev, opozori jo o dokazni šibkosti, ki lahko vpliva na kasnejši izid eventualnega sodnega postopka.

• Omejitve glede vlaganj revizij. Zakonsko so bistveno skrčene situacije, v katerih bo še možno vložiti revizijo, zato je izrednega pomena, da je dokazno gradivo sestavljeno kakovostno, sem pa spada tudi izvedeniško mnenje, pridobljeno v predhodni fazi.

Področja, kjer je smiselno pridobiti predhodno izvedeniško mnenje:

• na področju poslovanja podjetij (ocene višine gospodarske škode in izpada dohodka zaradi nastanka škodnega dogodka, skrben pregled poslovanja pri prodaji ali prevzemu podjetij, ocena plačilne sposobnosti podjetja, kapitalska ustreznost podjetja, ocena nelikvidnosti, prezadolženosti in dolgoročne nesposobnosti v smislu ZFPPIPP, analiza terjatev in obveznosti med družbami, izračun odškodnin pri zavarovalniških poslih, …);
• na področju bančništva (ocena kapitalske ustreznosti banke, ničnost kreditne pogodbe, izračuni zapadlih obresti …);
• na področju stečajnih in predstečajnih postopkov, insolventnosti: (ocena bilančnih podatkov o upravičenosti sprožitve postopka insolventnosti oziroma stečaja, ocena sposobnosti poravnavanja obveznosti za odkup terjatev za pravne osebe, ocena verjetnosti izplačila iz stečajne mase …);
• na področju odgovornost uprave in poslovodij: (ugotavljanje odgovornosti poslovodij po Zakonu o finančnem poslovanju, sum zlorabe uradnega položaja …);
• na področju patentov, licenc (ocena škode zaradi zlorabe blagovne znamke, ocena vrednosti patenta in blagovne znamke za namen prodaje, izračun odškodnine pri licenčni analogiji …).

Tako kot mora odvetnik stranko seznaniti z dejstvi, ki ji gredo v prid, kot tudi z dejstvi, ki ji gredo v škodo, mora tudi izvedenec, četudi je mnenje naročila sama stranka, stranko seznaniti tudi s tistimi vidiki zadeve, ki ne gredo v korist stranke. Zato naj bi bilo mnenje izvedenca vedno nepristransko, visoko strokovno, čeprav ne ravno všečno stranki. Mnenje mora biti natančno in popolno, sicer svojega namena ne doseže. Z izvedeniškim mnenjem, ki ustreza trenutni koristi stranke, si stranka v morebitnem sodnem postopku ne bo mogla kaj dosti pomagati.

Zaključek

Sodni izvedenci in odvetniki se bodo morali bolj kot do zdaj postavili v kožo strank, ki rešujejo svoje težave, ki so središče njihovega življenja in poslovanja. Ozračje je nabito z najrazličnejšimi čustvi. Trg bo naredil svoje in na njem bodo ostali tisti, ki se bodo prilagodili. Izvedenec s svojim mnenjem posreduje manjkajoče znanje tako stranki kot tudi odvetnikom in tako predstavlja obema strokovnega pomočnika.