TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Z novelo ZZZDR je bila ukinjena dolžnost staršev, da

preživljajo telesno in duševno prizadete otroke po polnoletnosti.

ZZZDR-C v prehodnih določbah ni določil, ali se spremenjeni zakon

lahko uporabi tudi za primere, ko je bila že pravnomočno določena

preživninska obveznost. Gre torej za pravno praznino, zato je sodišče

na podlagi drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih o tem odločilo

upoštevajoč določbe URS. Toženčeva pravica do preživljanja s strani

tožnika je bila tožencu individualizirana in priznana s posamičnim

pravnim aktom. Toženec je zato utemeljeno zaupal v trajnost

obstoječega položaja. Ustava RS kot rečeno v 2. členu tožencu

zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala

arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v

prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Višje sodišče ocenjuje,

da je treba upoštevati, da je toženec oseba z motnjami v razvoju, da

je nad njim podaljšana roditeljska pravica materi, da toženec ni v

zavodski oskrbi in da država takšnim osebam ob ukinitvi dolžnosti

preživljanja s strani staršev ni zagotovila nadomestnih sredstev

socialne pomoči (invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo so

osebe z motnjo v razvoju prejemali tudi že pred spremembo določbe

123. člena ZZZDR), s katerimi bi v celoti krila njihove potrebe. Zato

ima v tem konkretnem primeru varstvo zaupanja toženca v pridobljene

pravice prednost pred uveljavitvijo načela socialne države napram

njegovim staršem.