TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„1. Odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 6. 2013 in v 2. odstavku odločba št. ... z dne 15. 2. 2013 se odpravita.

2. Ugotovi se, da ima tožnik v obdobju od 5. 11. 2009 do 6. 11. 2012 lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 447,00 EUR v 15 dneh pod izvršbo.“

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 490,56 EUR.

Tožnik se je po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja vključil v obvezno zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1 kot samostojni podjetnik, naknadno pa je bilo za obdobje tega zavarovanja (s sodno poravnavo v delovnem sporu) vzpostavljeno pravno razmerje (delovno razmerje), ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami. Zato se v primeru, ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča oziroma s sodno poravnavo, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati. Ker je bil tožniku s sodno poravnavo priznan obstoj delovnega razmerja brez prekinitve, kar pomeni obstoj pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ima tožnik v skladu s 1. alinejo 47. člena ZMEPIZ pravico do priznanja lastnosti zavarovanca po tej podlagi tudi v spornem obdobju.