TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišča druge in sodišča prve stopnje v delu glede obresti spremenita tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki evrsko protivrednost zamudnih obresti v višini 5% od zneska 14.374.102,00 SIT preračunano po tečaju zamenjave od 28. 3. 2002 do 31. 12. 2006, in s 5 % obrestmi od zneska 59.982,06 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

V preostalem delu, to je glede glavnice v znesku 59.982,06 eurov, in glede stroškov, se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 908,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Podlago za odškodninsko odgovornost predstavlja kršitev razmerja iz pogodbe o prevozu – in se v luči tega razmerja in pogodbenih ter zakonskih določb, ki ga urejajo, presoja tudi upravičenost, uveljavljati zahtevke zaradi kršitve tega razmerja. Pozitivni pogodbeni interes v tem primeru predstavlja vrednost blaga, danega na prevoz. Za obstoj škode, ki je nastala naročniku prevoza, ni pomembno, kakšne so njegove morebitne obveznosti do tretjih v zvezi z blagom, ki ga je dal na prevoz. Tožba, v kateri je tožeča stranka kot naročnica prevoza zatrjevala, da je dala na prevoz blago določene vrednosti, prevoznik pa ga v namembnem kraju ni izročil prejemniku, zato ni nesklepčna, četudi naročnik ni navedel, da je bilo blago njegovo. Sodišče mora materialno pravo sicer uporabiti po uradni dolžnosti, vendar pri tem lahko upošteva le dejstva, ki so jih navedle stranke (7. člen ZPP). Tožena stranka ni navedla, kolikšna je bila vrednost zlatega franka teže 10/31 grama in finosti 0,900 v času in na kraju, ko je bilo blago dano na prevoz, kar bi šele omogočilo presojo, ali zahtevana odškodnina morebiti presega omejitev, ki jo določa CMR.