TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
O pritožbi zoper sklep, s katerim sodnik posameznik okrajnega sodišča ali senat okrožnega sodišča kaznuje pričo, ki neopravičeno ne pride na glavno obravnavo, odloča višje sodišče.

Obrazložitev:

Okrajna sodišča so v dvomu o tem, ali je za odločanje o pritožbi zoper sklep, s katerim sodnik posameznik kaznuje pričo, ki ne pride na glavno obravnavo, pristojno višje sodišče ali zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, ker pri okrajnih sodiščih ni
zunajobravnavnega senata. Tudi okrožna sodišča so v dvomu, ali o pritožbi zoper sklep sodečega senata, s katerim kaznuje na glavni obravnavi pričo, ki ne pride na glavno obravnavo, odloča sodišče druge stopnje ali zunajobravnavni senat. Neenotna je tudi praksa višjih sodišč, saj posamezna sodišča vračajo zaradi pritožbe predložene spise sodiščem prve stopnje z naročilom, naj predložijo pritožbo v odločitev zunajobravnavnemu senatu okrožnega sodišča, tudi v primerih, ko je s pritožbo izpodbijan sklep okrajnega sodišča. Neusklajenost sodne prakse o vprašanju, katero sodišče je pristojno za odločanje o pritožbi, je prišla do izraza zaradi dejstva, da sodniki posamezniki oz. sodeči senati posameznih sodišč priče, ki neopravičeno ne pridejo na glavno obravnavo, pogosteje kaznujejo z denarno kaznijo.

Dvom o pristojnosti je v praksi očitno nastal zaradi določbe tretjega odstavka 244. člena ZKP, po kateri o pritožbi zoper sklep, s katerim je bila izrečena denarna kazen, odloča vselej senat (šesti odstavek 25. člena). Ta določba naj bi po stališču dela sodne prakse ne veljala le za preiskavo, temveč tudi za glavno obravnavno.

Pravilo, zajeto v določbi prvega odstavka 402. člena ZKP je, da o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje odloča sodišče druge
stopnje, če ni v tem zakonu drugače določeno. V tretjem odstavku 309. člena ZKP, ki ureja kaznovanje prič, ki ne pridejo na glavno obravnavo, ni določeno, da o pritožbi zoper sklep o kaznovanju odloča zunajobravnavni senat. Kot določbo, ki pristojnost določa drugače, ni mogoče šteti določbe tretjega odstavka 244. člena ZKP, po kateri o pritožbi zoper sklep (preiskovalnega sodnika) o kaznovanju priče odloča vselej zunajobravnavni senat. Določba velja le za fazo preiskave, saj je zajeta v 18. poglavju, ki ureja preiskavo. 244. člen ZKP se tedaj nanaša le na preiskavo. Zato je določba, da o pritožbi vselej odločba zunajobravnavni senat, v skladu z določbo drugega odstavka 402. člena ZKP, po kateri o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča zunajobravnavni senat. Po določbi prvega odstavka 331. člena ZKP se pri zasliševanju prič na glavni obravnavni res smiselno up0rabljajo določbe, ki veljajo za njihovo zasliševanje med preiskavo. Te določbe pa se nedvomno nanašajo le na potek in način zasliševanja prič, ne pa tudi na njihovo kaznovanje, ki je za fazo glavne obravnave posebej urejeno v določbi tretjega odstavka 309. člena ZKP.

Stališču, da o pritožbi sodečega sodnika ali senata zoper sklep o kaznovanju priče odloča zunajobravnavni senat, nasprotujejo tudi določbe 25. člena ZKP, ki določajo sestavo sodišča in funkcionalno pristojnost organov pri sodišču iste stopnje. V šestem odstavku tega člena prav tako ni opore za stališče, da tudi o pritožbi sodečega sodnika ali senata zoper sklep o kaznovanju priče odloča zunajobravnavni senat. V senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odloča okrožno sodišče o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika (torej okrožnega sodišča) in sodnika posameznika okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja in je zato smiselno izenačen s preiskovalnim sodnikom. Za odločanje zoper sklep o denarni kazni, izrečeni na glavni obravnavi, zunajobravnavni senat torej nima pristojnosti.