TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 50 EUR in zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti pred zapadlostjo vsake mesečne najemnine, tako da je tožena stranka dolžna v 30 dneh plačati tožeči stranki 1.340 EUR in zakonske zamudne obresti od zneskov:

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 3. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 4. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 5. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 6. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 7. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 8. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 9. 2016 dalje,

◦ 1. 150 EUR za čas od 1. 10. 2016 dalje,

◦ 1. 70 EUR za čas od 1. 11. 2016 dalje in

◦ 1. 70 EUR za čas od 1. 12. 2016 dalje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožencu 18,67 EUR stroškov pritožbenega postopka.

S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ugotovljeno dejstvo, da toženec ni plačeval najemnine na roke direktorici tožeče stranke, želi toženec izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje, kar v postopku majhne vrednosti ni mogoče. Neobrazložena ali pomanjkljiva dokazna ocena bi sicer lahko pomenila absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar v obravnavanem primeru sodišču prve stopnje te kršitve ni mogoče očitati, saj je logično in prepričljivo pojasnilo, zakaj je verjelo direktorici tožeče stranke in ne tožencu.

Toženec je bil dolžan celoten znesek mesečne najemnine plačati tožeči stranki, pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, da tožeča stranka ni izstavljala računov, saj je v primeru, da je davčni zavezanec za DDV, dolžna od vsake najemnine plačati tudi DDV. Napoved in plačilo DDV nista predmet tega pravdnega postopka, ampak je to vprašanje davčnega postopka.