TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 3 ter prvi in tretji odstavek 4. člena Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn d.d. niso v neskladju z Ustavo.

Zakonodajalec pri določanju načinov privatizacije državnega premoženja ni omejen na načine in postopke, predpisane za lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom. Lahko sicer izbere tudi katerega od teh ali pa nobenega. V obravnavanem primeru je tako izbral tudi interno razdelitev (ne pa na primer tudi notranjega odkupa) delnic notranjim upravičencem. Pri tem je smel krog notranjih upravičencev (po času zaposlitve ter po pravni podlagi in času nastanka terjatve iz naslova premalo izplačanih plač) tudi omejiti. Deklarirani nameni ZPSZ in v zakonodajnem postopku navajani razlogi za sodelovanje zaposlenih pri privatizaciji Slovenskih železarn so stvarni, s predmetom urejanja razumno povezani razlogi, ki utemeljujejo razlike pri interni razdelitvi delnic v postopku privatizacije Slovenskih železarn, v primerjavi z interno razdelitvijo delnic v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij po ZLPP oziroma ZPPOLS. Konvertirati je mogoče le tiste terjatve delavcev iz naslova premalo izplačanih plač, za katere je po zakonu mogoče izdati potrdila. V primeru konverzije svojih denarnih terjatev v delnice, delavci nimajo več obligacijske terjatve, temveč le še korporacijske pravice - vendar največ le za tisti del svojih terjatev, ki jih je po zakonu sploh mogoče transformirati (spremeniti) v korporacijske pravice. Za vse ostale terjatve iz naslova premalo izplačanih plač, delavci ohranijo svojo obligacijsko terjatev in lahko zahtevajo izplačilo v denarju.