TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Skladno z načelnim pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 18. in 19. 6. 1992 mora obrazložitev sklepa o priporu, če preiskovalni sodnik odredi pripor pred vložitvijo zahteve za preiskavo, vsebovati med drugim takšen opis dejanja in odgovarjajočo pravno opredelitev, kot izhaja iz razpoložljivega dokaznega gradiva, ter okoliščine, ki upravičujejo utemeljenost suma, kot zakonskega pogoja za odreditev pripora. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da mora biti skladno z določbo drugega odstavka 202. člena ZKP v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja. Šele če je kaznivo dejanje dovolj določno navedeno, tako da se da ugotoviti, za kateri konkretni življenjski primer gre, je mogoče preizkusiti utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. Navedene določbe pa ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako dovršen ter vsebinsko in slogovno formuliran kot v izreku odločb, ki praviloma sledijo v nadaljevanju postopka (sklep o uvedbi preiskave, sodba).