na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
Sodba I Ips 18/2004 - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - opis dejanja - nadaljevano kazni...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE
21.4.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba I Ips 18/2004
INTERNA OZNAKA
VS22710
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - opis dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
Zahteva zagovornika obsojenega C.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.
Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.
Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 100.000,00 SIT.
JEDRO
Ker je stranka prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila, obsojenec ne more zahtevati izločitve predsednika senata iz razloga po 6. točki 39. člena ZKP šele v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljnih oblik kaznivega dejanja goljufije, se po ustaljeni sodni praksi lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je z dejanjem povzročena "velika premoženjska škoda" (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki so potrebni, da se dejanje pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljnih oblik kaznivega dejanja goljufije, se po ustaljeni sodni praksi lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je z dejanjem povzročena "velika premoženjska škoda" (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji, ki so potrebni, da se dejanje pravno opredeli kot nadaljevano kaznivo dejanje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.