TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevka tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov in tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, se zavrneta.

 

Po 103. čl. ZOR (uporaba glede na 1060. čl. OZ - Uradni list RS, št. 83/01) je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali družbeni morali, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Sankcija ničnosti je torej ultima ratio (tudi zaradi spoštovanja temeljnega obligacijskega načela pacta sunt servanda) in je pogodbo treba, če je le mogoče, vzdržati v veljavi. ZGJS ne predvideva civilnopravne sankcije ničnosti sklepanja poslov za zagotovitev javnih služb v nasprotju s predpisanimi načini in oblikami (nasprotno primerjaj določila 130. čl. Zakona o javnih naročilih - Uradni list RS, št. 39/2000 glede pogodb o oddajanju javnih naročil). Namen ZGJS je namreč treba prepoznati v zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb zaradi zadovoljevanja javnih potreb (1. čl. ZGJS). Predmet sporne pogodbe je posel širšega javnointeresnega pomena za občane Medvod. Zagotovitev dimnikarskih storitev je bila v skladu z javnim interesom na območju Medvod (glej 6. alinejo 65. čl. Statuta Obične Medvode), zato glede na koncepcijo ZGJS ni mogoče kvalificirati zagotovitve splošnih potreb v občini v obliki, ki ni skladna s sicer predpisano, kot nično. Posledična izguba posla za tožečo stranko pa ni zadostna podlaga za uveljavljano civilno sankcijo. Pogodba ostane v veljavi, če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je kršila prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.