TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

A.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se v II., III., in IV. točki izreka glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna prenehati s kršitvijo znamke "Kmetija", registrirane pod reg. št. 20087546 in sicer tako, da preneha z uporabo znaka "Kmetija: nov začetek" v besedi, kot imena resničnostne TV oddaje in za namen oglaševanja, predvajanja in drugih dejavnosti povezanih z označevanjem navedene resničnostne TV oddaje z imenom, "Kmetija nov začetek", ne glede na materialni nosilec ali obliko, na kateri se znak nahaja ter se v bodoče vzdrži navedenih kršitev.

III. Tožena stranka je dolžna prenehati s kršitvijo znamke "Kmetija", registrirane pod reg. št. 200870554, in sicer tako, da preneha z uporabo stiliziranega znaka "Kmetija: nov začetek", ki je sestavljena iz zapisa besede "Kmetija" v stilizirani obliki na leseni podlagi, podobe živali - krave nad besedo kmetija in pripisom "nov začetek" na dnu znaka, in sicer za namen oglaševanja, predvajanja in drugih dejavnosti, povezanih z označevanjem resničnostne TV-oddaje "Kmetija: nov začetek", ne glede na materialni nosilec ali obliko, na kateri se znak nahaja ter se v bodoče vzdržati navedenih kršitev".

IV. Tožena stranka je dolžna prenehati z uporabo znaka "kmetija: nov začetek" v besedi in znaku "Kmetija: nov začetek" v grafizmu v vseh medijih, publikacijah in na kakršnihkoli materialnih nosilcih (plakatih, panojih, oglasih ipd.) ter oba znaka odstraniti iz vseh medijev, publikacij in vseh materialnih nosilcev."

B.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjeni V. in VI. točki izreka potrdi izpodbijana sodba.

C.

Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora storitev (torej izvora oddajanja). Verjetnost zmede je izključena, kadar se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu (sporni storitvi), da izvira od enega ali ekonomsko povezanih subjektov.

Ključnega pomena je, kako povprečni potrošnik dojema znamko v povezavi s storitvami, za katere je registrirana.

Za presojo, da je podana zmeda glede izvora storitve, je dovolj, da poprečni gledalec pomisli, da morda gleda oddajo, produkcijo (resničnostni šov) tožeče stranke, v resnici pa gleda resničnostni šov tožene stranke. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka, ko je tekom trajanja licenčne pogodbe z družbo X. v zvezi s produkcijo spornega resničnostnega šova blagovno znamko „Kmetija“ registrirala na svoje ime, morda kršila določila te pogodbe. Vprašanje kršitve pogodbe je stvar pogodbenih strank.

Vsaka gospodarska družba je samostojna pravna oseba. Kot taka samostojno sklepa pravne posle. Od uspešnosti poslovanja pa je odvisen tudi njen prihodek in posledično dobiček. Iz določil ZGD ne izhaja, da je lastnik deleža ene družbe aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi izgube dobička, ki jo utrpi družba, v kateri ima 100% delež.

Obveznost sodišča, pozvati tožečo stranko k navedbi VSP pa nastopi le takrat, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev in je od VSP odvisna pristojnost sodišča.