Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti Republike Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-95/1991, stran 105 DATUM OBJAVE: 3.7.1991
VELJAVNOST: od 1.5.1991 do 20.12.1994 / UPORABA: od 1.5.1991 do 20.12.1994
RS 3-95/1991
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 21.12.1994 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
95. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti Republike Slovenije
KOLEKTIVNA POGODBA
za gradbene dejavnosti Republike Slovenije
za gradbene dejavnosti Republike Slovenije
ki jo sklenejo:
GZS – Sekcija za gradbeništvo in IGM, Ljubljana kot zastopnik organizacij in delodajalcev in
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana
Neodvisni sindikati Slovenije, Ptuj
Neodvisnost konfederacija novih sindikatov Slovenije, Ljubljana
Obalni svet sindikatov, Koper
kot zastopniki delojemalcev v podjetjih.
Veljavnost kolektivne pogodbe glede na udeležence
1. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse organizacije in delodajalce, ter za vse delavce, ki so zaposleni pri organizacijah in delodajalcih, članicah GZS-Sekcije gradbeništva in IGM Slovenije. Velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce, ki niso člani GZS, če pri njih zaposleni delavci opravljajo delo na območju Slovenije. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, druge določbe kolektivne pogodbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu pri subjektih iz prvega odstavka te točke.
2. člen
Kolektivna pogodba velja za obdobje enega leta, od 1. maja do 30. aprila naslednjega leta.
3. člen
Pri sklepanju te kolektivne pogodbe ter podjetniških pogodb se smiselno uporabljajo določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Slovenije, razen v primerih, ko ta pogodba posamezne vsebine ne ureja drugače ali jo dodatno konkretizira.
4. člen
Pogodbeni partnerji soglašajo, da se v času veljavnosti kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjeno vsebino, razen v primerih, ki jih posebej določita.
Na tej osnovi partnerja predlagata številčno enako paritetno pogajalno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednost ter vodi postopek do pisnega soglasja.
Vsak pogodbeni partner lahko v postopek priprav, pogajanj ali sporov vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante, ne pa kot člane organov.
NORMATIVNI DEL
I. DELOVNA RAZMERJA
5. člen
Pogodba o zaposlitvi
Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi s katero se uredijo naslednja vprašanja:
-
sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
-
delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,
-
pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
-
poskusno delo (če se zahteva),
-
kraj opravljanja dela,
-
razvrstitev v tarifno skupino
-
osebni dohodek
-
delovni čas, odmori, počitki in dopust,
-
ukrepi za osebno varstvo delavcev,
-
izobraževanje
-
konkurenčna klavzula, za čas po prenehanju delovnega razmerja (če se tako dogovorita)
-
druge pravice in obveznosti podjetja in delavca, – način spreminjanja pogodbe.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Podjetje mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, česar mu podjetje ne sme odreči.
V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz zakona o delovnih razmerjih ne podpiše v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja organ, ki je pristojen za izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.
6. člen
Poskusno delo
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo in ne sme biti daljša, kot je določeno v razpisu.
Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec na poskusnem delu.
Trajanje poskusnega dela se lahko podaljša zaradi opravičene odsotnosti delavca (bolezen, vojaške vaje...).
7. člen
Delavec na poskusnem delu lahko vsak čas pred koncem poskusne dobe preneha z delom, če smatra, da določene naloge in posli, ki jih opravlja, ne ustrezajo njegovim sposobnostim ali pa, da mu pogoji dela ne ustrezajo. Delovno razmerje mu preneha z dnem, ko poda pismeno odpoved.
Določila o poskusnem delu veljajo tudi za delavca, ki sklene delovno razmerje za določen čas.
Maksimalna dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ 1 mesec
-
za dela IV. skupine največ 2 meseca
-
za dela V. skupine največ 3 mesece
-
za dela VI. in VII. skupine največ 6 mesecev Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
8. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se določi v različnem trajanju, glede na stopnjo strokovne izobrazbe:
-
za dela do vključno V. stopnje strok, izobrazbe največ 6 mes.
-
za dela VI. stopnje strok. izobrazbe največ 9 mes.
-
za dela VII. stopnje strok. izobrazbe največ 12 mes.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi strokovna služba, kolikor še ni izdelan v pristojnih institucijah.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja za polovico skrajša.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša za čas začasne odsotnosti z dela (bolezen, služenje vojaškega roka itd.), če je skupna odsotnost daljša od 30 dni, razen za čas letnega dopusta.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.
S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
-
če v podjetju ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela in
-
če si pripravnik želi v podjetju pridobiti le delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
9. člen
Konkurenčna klavzula
Med trajanjem in dve leti po prenehanju delovnega razmerja je delavcu prepovedano opravljati posle s katerimi bi konkuriral podjetju, če bi pri tem izkoriščal tehnično proizvodna in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom v podjetju.
Delavec ne sme opravljati "na črno" dela, ki ga opravlja v podjetju.
Če povzroči posameznik z ravnanjem iz prejšnjih odstavkov škodo in škode ni mogoče določiti natančno, je dolžan povrniti odškodnino v pavšalnem znesku, ki ga določi organizacija v svojem aktu.
Delavec, ki ravna v nasprotju z določili tega člena stori hujšo kršitev delovne dolžnosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
10. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.
O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreče delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerimi se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju, odloča delavski svet oziroma organ, določen s statutom.
O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.
V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.
11. člen
Razporejanje delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, tudi v primeru nenadne odsotnosti delavca in v primeru okvare delovnih naprav in postrojenj (se lahko razširi), če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enak osebni dohodek, kot ga prejema na svojem delovnem mestu oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.
Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.
Ugovor na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
12. člen
Razporeditev iz kraja v kraj
Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca, zato se razporejanje delavca ne šteje za razporejanje iz kraja v kraj brez njegovega soglasja.
II. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
13. člen
Delovni čas
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur. Izjemoma je lahko polni delovni čas v trajanju 42 ur takrat, ko je s tehnologijo pogojeno neprekinjeno delo v turnusu.
Glede na naravo dela v gradbeništvu je delovni čas v gradbeništvu med letom neenakomerno razporejen.
14. člen
Kriteriji za nočno delo žena
Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se delavkam v organizaciji oziroma pri delodajalcu v dejavnostih, kjer nočno delo žensk ni dovoljeno, lahko na podlagi' 79. člena zakona o delovnih razmerjih naloži nočno delo, so naslednji:
-
zagotovljen topel obrok,
-
urejen prevoz,
-
zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev,
-
vsakih 6 mesecev zagotovljeni zdravstveni pregledi,
-
zagotovljene morajo biti ostale ugodnosti (daljši dopust, počitek, ipd.).
Enaki pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za nočno delo delavcev.
Nočnega dela, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
-
ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
-
ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
-
če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
15. člen
Letni dopust
Letni dopust traja najmanj 18 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden.
16. člen
Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.
1.
Delovna doba
Delavcu pripada na vsakih pet let delovne dobe 1 dan dopusta.
Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 5 dni na naslednje pogoje dela:
-
psihične obremenitve,
-
težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju,
-
večje psihomotorične in senzorične obremenitve,
-
neustrezni mikroklimatski pogoji,
-
ropot,
-
sevanje,
-
delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
-
zaprašenost,
-
jedke snovi,
-
povečana nevarnost za poškodbe
-
nočno delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 5 dni dopusta.
2.
Na osnovi zahtevnosti dela
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva od 1. do IV. stopnje strokovne izobrazbe 1 dan – delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe 2 dni – delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe 3 dni
3.
Socialno zdravstveni kriteriji
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60% okvaro 3 dni – starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo 4 dni – delavec edini hranitelj za vsakega otroka do 7 let starosti 1 dan – delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 4 dni
17. člen
Obdobje koriščenje letnega dopusta za vse delavce v skladu z letnim planom dela ter naravo dela in organizacijo dela določa direktor. Direktor ali od njega pooblaščeni vodja na predlog delavca odobri koriščenje dopusta.
Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letni dopust koristiti tiste dneve, ki jih sam določi, o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.
18. člen
Če delavec ni izkoristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili te pogodbe, ne more zahtevati nadomestila za neizrabljeni dopust.
Odsotnost z nadomestilom osebnega dohodka
19. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ 7 dni v letu v naslednjih primerih:
a)
zaradi
– smrti zakonca, otrok in staršev 3 dni – smrti brata, sestre, starih staršev ali vnukov, tasta ali tašče 1 dan Delavcu pripada odsotnost vse 3 dni samo v primeru, da je pogrebna svečanost na delovne dneve. Kolikor pa je v dela prostih dneh, mu ne pripada oziroma mu pripada le preostane do 3 dni. Besedilo se uporablja smiselno tudi za 1 dan b) oče ob rojstvu otroka 2 dni c) ob sklenitvi zakonske zveze 3 dni č) ob poroki otrok 2 dni d) selitve družine – iz kraja v kraj 3 dni – v istem kraju 2 dni e) za prisotnost na kulturnih in športnih prireditvah ob priložnosti praznovanj iz obeležij Dneva gradbincev Slovenije 1 dan f) elementarne nesreče 3 dni
Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.
20. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka tudi več kot sedem delovnih dni:
-
kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje v interesu podjetja,
-
kadar je taka odsotnost potrebna za pripravo na strokovni in zaključni izpit in
-
kadar daje kri kot prostovoljni krvodajalec in to dokaže s potrdilom zdravstvene ustanove, mu pripada 2 dni
21. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka za čas največ 1 mesec, zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivi osebni opravki,
-
zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu.
-
zaradi potovanja,
-
nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
-
popravilo hiše oziroma stanovanja,
-
za zdravljenje na lastne stroške.
Če je zahteva v nasprotju s potrebami delovnega procesa, se zavrne.
III. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV, DELAVCEV Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO, MATER IN ŽENSK
22. člen
Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o varstvu pri delu, zlasti pa je potrebno upoštevati:
-
varstvo pri delu mora biti vključeno in ovrednoteno v elaboratu organizacije gradbišča in to na način in s sredstvi, ki maksimalno dvigujejo stopnjo varnosti in s tem zmanjšujejo tveganje poškodb, zdravstvenih okvar in poklicnih obolenj. Elaborat potrdi služba varstva pri delu ali druga ustrezna strokovna služba;
-
konkurenčnost pri pridobivanju del in rok izgradnje ne sme biti na račun varnega dela ter delovnih in življenjskih pogojev delavcev na gradbišču,
-
samski domovi, ki so trajnejšega pomena morajo biti urejeni vsaj tako kot izhaja iz zahtev sporazuma o minimalnih standardih pri urejanju nastanitve, prehrane in ostalih pogojev življenja,
-
pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8° C. Od -8° C naprej se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti s toplimi napitki in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45°C,
-
letni program, ki ga mora pripraviti organizacija za zmanjševanje tveganja za poškodbe na delu in zdravstvenih okvar v zvezi z delom,
-
sindikalni zaupnik mora biti takoj obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni ali o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje in zdravje delavcev vključno s prepovedjo dela,
-
o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljeni škodljivosti na delu mora podjetje sprotno obveščati sindikalnega zaupnika, vključno z izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni podjetja.
-
delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do medicinsko programiranega aktivnega oddiha, do zaščitne prehrane in pijače med delom. Sezname upravičencev določijo v letnih kolektivnih pogodbah na ravni podjetja,