TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-199/2019/7 z dne 24. 10. 2019 se zavrne.

II. Tožba za izrek ničnosti odločbe Upravne enote Kamnik št. 351-256/2018/10 z dne 27. 12. 2018, se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik ni upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe Upravne enote Kamnik, takšnega položaja pa mu ne daje tudi zakon. Tožnik se v zvezi z utemeljevanjem aktivne legitimacije sklicuje na položaj nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja po prvem odstavku 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-86/2019-2 z dne 11. 4. 2019. Vendar v obravnavanem postopku ne gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem bi tožnik varoval javni interes. Sporno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ), v katerem kot stranski udeleženci lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, zato se tožnik na status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, kot podlago aktivne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva – odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, mimo določbe 275. člena ZUP, ne more sklicevati.

Sodišče soglaša s toženko, da tožnikov status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ni zakonsko priznana podlaga za priznanje aktivne legitimacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti ob vložitvi predloga za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Ker tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi moral izkazati svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku, status stranskega udeleženca, kar pa z navedbo hipotetične situacije, primera nesreče (enak primer ponavlja v tožbi) ni izkazal, torej ni izkazal neposrednosti pravne koristi (drugi odstavek 43. člena ZUP), zato sodišče soglaša s toženko, da ni uspel izkazati aktivne legitimacije v smislu 280. člena ZUP.

Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zato so nerelevantni vsi razlogi, ki jih tožnik v zvezi z razlogi za izrek odločbe za nično navaja. Na podlagi 37. člena ZUS-1 je sodišče dolžno paziti na ničnost odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni ugoditev tožbi, ki prestane predhodni preizkus (podanost procesnih predpostavk). Tega preizkusa pa ta tožba v tem delu ni prestala.