TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka tako spremeni, da zamudne obresti od dosojenega zneska odškodnine tečejo od 29. 9. 2017 dalje, v preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Pravno podlago zahtevku predstavlja 147. člen OZ, po katerem delodajalec odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi povzročil njegov delavec, razen če dokaže, da je v danih okoliščinah ravnal, kot je treba. Med pravdnima strankama ni sporno, da je delavka toženke nepooblaščeno vpogledala v tožničin račun, s tem kršila bančno tajnost in tajnost tožničinih osebnih podatkov, zato je odgovornost toženke za njeno ravnanje podana.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da nepooblaščen vpogled v podatke osebnega računa ne predstavlja posega v pravico do zasebnosti kot ene izmed osebnostnih pravic, ki jih varuje Ustava RS v 35. členu. Pri zasebnosti gre za možnost posameznika, da zadrži informacije o sebi pred drugimi in da sam izbira, komu jih bo sporočil. To nedvomno velja tudi za podatke bančnega računa, ki kažejo na njegovo ekonomsko identiteto. Nepooblaščen vdor v takšne podatke zato predstavlja namerno poseganje v zasebno sfero, ki je pravno varovana in ki v primeru nastanka škodljivih posledic omogoča dosojo odškodnine za nepremoženjsko škodo po določilu 179. člena OZ.

Dokaz z izvedencem ni potreben, kadar lahko sodišče na podlagi splošno znanih okoliščin in drugih dokazov samo odloči o stopnji prestanih duševnih bolečin. Ker je v konkretnem primeru bistvena prav intimna prizadetost tožnice in njeno dojemanje škodnega dogodka, se je sodišče o obstoju pravno priznane škode lahko prepričalo že na podlagi njenega zaslišanja. Ob tem je tožnici sledilo, da so duševne bolečine dosegle prag intenzivnosti, ki omogoča prisojo denarne odškodnine, s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Če tožnice ne bi vznemirjalo, da si nekdo nepooblaščeno ogleduje njene podatke na osebnem računu, se o tem ne bi pozanimala pri banki in ne bi zahtevala preverjanja kršitve bančne tajnosti. Da so bile duševne bolečine intenzivne, pa kaže tudi njena izpoved o izgubi zaupanja v varnost podatkov, o strahu, komu bodo posredovani, kako bo to vplivalo na preživetje družine, pa tudi izpoved, da si je težave blažila z jemanjem zdravil alternativne medicine.