TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper odredbo Banke Slovenije oznaka 0.05.0.7-12/2019-42, ref. oznaka PBH-24.50-004/19-01 z dne 29. 5. 2019 se zavrže.

II. Tožba zoper odločbo Banke Slovenije oznaka 0.05.0.7-12/2019-86, ref. oznaka PBH-24.50-004/19-02 z dne 5. 8. 2019 v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja A., d.d., z oznako ..., ki jih je tožeča stranka odsvojila dne 10. 6. 2019, se zavrže.

III. Tožba zoper odločbo Banke Slovenije oznaka 0.05.0.7-12/2019-86, ref. oznaka PBH-24.50-004/19-02 z dne 5. 8. 2019 v preostalem delu se zavrne.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper odredbo tožba ni dopustna, saj zoper odredbe Banke Slovenije na podlagi šestega odstavka 356. člena ZBan-2 ni posebnega postopka sodnega varstva, zato se tožba zoper odredbo zavrže na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZUS-1.

Na podlagi 359. člena ZBan‑2 sodišče zavrača v tožbi podane dokazne predloge, iz enakega razloga pa zavrača tudi nove navedbe v tožbi, ki jih tožnica ni podala že v ugovoru zoper odredbo. Tozadevno je tožnica v tožbi sicer zapisala, da v tožbi „podrobneje pojasnjuje“ svoje navedbe, s katerimi utemeljuje nezakonitost izpodbijane odločbe in odredbe, vendar pa večino tožbenih navedb predstavljajo nedopustne novote in ne podrobnejša pojasnila k že predhodno v postopku podanim navedbam.

Zgolj zanikanje stališča toženke, da je tožnica imetnica delnic za račun B., ne zadostuje za to, da bi tožnica uspešno izpodbila izpodbijano odločbo. Izrecna obljuba za povratni prenos delnic B. ni bila potrebna, saj je bila že kupoprodajna pogodba zastavljena tako, da bi lahko delnice v primeru neplačila 95% kupnine prešle nazaj k prodajalcu. Četudi so delnice morebiti proste stvarnopravnih bremen, je tožnica (neprerekano) dolžna v primeru neplačila 95% vrniti delnice, pri čemer pa tudi sama tožnica v svoji tožbi navaja, da je računala na prevzem in na to, da ji kupnine za 95% sploh nikdar ne bi bilo treba zagotoviti.