AMBULANTNO ZDRAVLJENJE
Po odpustu iz bolnišnice je zdravljenje nadaljeval ambulantno. Opravil je več kontrolnih pregledov v travmatološki ambulanti. Zaradi še vedno prisotnih težav pri hoji je opravil več pregledov pri ortopedu ter bil napoten na travmatološki konzilij zaradi morebitne korektivne operacije, ki pa mu ni bila opravljena, pač pa mu je bila predlagana nošnja ortopedskega čevlja s povišico.
OPRAVILNA ŠTEVILKA
II Ips 499/2005
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS001513
FISCHER
srednje hudi primeri
HOSPITALIZACIJA
Hospitaliziran je bil do 12.4.1991. Operiran. Narejena mu je bila zaprta naravnava kostnih odlomkov in učvrstitev zlomov z zunanjim fiksatorjem. Ponovno je bil hospitaliziran 8.8.1991,ko mu je bila opravljena dinalizacija zunanjega fiksatorja. Ponovno je bil hospitaliziran od 24.9. do 30.9.1991, zaradi popolne odstranitve zunanjega fiksatorja Ta operacijski poseg mu je bil opravljen 27.9.1991.
NEVŠČEČNOSTI MED ZDRAVLJENJEM
Po prometni nezgodi je bil z rešilnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Po primarni oskrbi poškodbe je opravil RTG preiskavo desne stegnenice in desnega kolena. Narejena mu je bila tudi RTG slika prsnega koša. Med hospitalizacijo ni bilo posebnih komplikacij, razen draženja kože na mestu, kjer so bili vstavljeni Schantovi vijaki. Pri hoji je uporabljal bergle, ni pa smel stopiti na nogo. Pri hoji je moral še nadalje uporabljati bergle, vendar je nogo lahko pričel obremenjevati. Postopoma je opustil bergle, nogo je lahko pričel polno obremenjevati. Pri hoji je imel težave, ker noge ni mogel iztegniti oziroma je bila bolj pokrčena kot pred nezgodo. V bolniškem staležu ni bil, ker je upokojenec.
OPOMBA
II Ips 499/2005. Revizija tožene stranke je bila zavrnjena.
OŠKODOVANEC
spol: moški, starostna skupina: od 60 do 65 let
POŠKODBA
Zlom desne stegnenice nad kolenom s premikom kostnih odlomkov. Udarec v prsni koš, zaradi česar je prišlo do poškodbe desne ključnice v predelu sklepa med prsnico. Sklep se je poškodoval do take mere, da se je ključnica postopoma dislocirala in ostala v izpahnjenem položaju.
REHABILITACIJA
Fizikalno terapijo je opravljal v mesecu decembru 1991 in januarju 1992.
SKAŽENOST
400.000,00 SIT Skaženost pri oškodovancu je objektivizirana predvsem zaradi dodatno otežene hoje. Te težave oškodovanca so opazne in zaradi njih ta trpi duševne bolečine.
SKUPINA
poškodbe rok in ramenskega obroča in njihove posledice - poškodbe okolčja in stegnenice in njihove posledice
STRAH
150.000,00 SIT Tik pred nezgodo, ko je na cesti opazil drugo vozilo, in v času nezgode je doživljal intenziven primarni strah, ki se je pomiril, ko so ga rešili iz avtomobila in je nevarnost nadaljnjega poškodovanja minila. Neposredno po nezgodi, ko je ugotovil, da na desno nogo ne more več stopiti in je imel hude bolečine, je bil izjemno zaskrbljen glede poškodbe že prej okvarjenega kolena. Prav tako je bil zaskrbljen tudi zaradi potrebnega operativnega posega. Zaradi navedenega je trpel intenziven sekundarni strah en dan. Poleg tega je trpel tudi dolgotrajni sekundarni strah, saj je zdravljenje trajalo več mesecev in sicer je za izid zdravljenja in posledice okoli 3 mesece trpel zmerni sekundarni strah ter občasni blagi sekundarni strah še več kot leto dni.
TELESNE BOLEČINE
1.500.000,00 SIT O škodovanec je trpel hude telesne bolečine v skupnem trajanju 3 dni, srednje hude telesne bolečine občasno 10 dni ter pogoste lahke bolečine mesec dni in občasne lahke telesne bolečine 3 do 4 mesece. Zaradi posledic poškodb še vedno trpi telesne bolečine. V kolikor pride do razrahljanja zatrditve (artrodeze) desnega kolena in se pojavi manjša gibljivost v sklepu, pa so bolečine prisotne pri vsaki obremenitvi noge in se pojavljajo tudi v mirovanju.
INSTITUT VSRS
telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti
PODROČJE VSRS
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
ZMANJŠANA ŽIVLJENSKA AKTIVNOST
1.200.000,00 SIT Oškodovančeve splošne življenjske aktivnosti so bile zaradi predhodne okvare desnega kolena zmanjšane že pred nezgodo. Zaradi dodatnih okvar, ki so nastale po poškodbi, pa so funkcionalne motnje pri hoji bistveno izražene. Zaradi nestabilnosti kolena mora pri hoji uporabljati steznik, desna spodnja okončina pa je dodatno skrajšana za 2 cm. Njegova hoja je zaradi tega bistveno slabša kot je bila pred nezgodo, saj zmore sedaj samostojno hojo le do 500 m po ravnem terenu. Zaradi posledic poškodbe so splošne življenjske aktivnosti pri oškodovancu dodatno zmanjšane za 10%.