TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar je pritožba zoper sodbo zaradi izostanka nedovoljena zato, ker
je vložena iz nedovoljenih razlogov (4. odstavek 358. člena v zvezi z
2. odstavkom 353. člena ZPP), je sodišče druge stopnje ne zavrže.
Nedovoljenost pritožbe upošteva tako, da nedovoljenih pritožbenih
razlogov ne obravnava, opravi pa preizkus sodbe prve stopnje po
uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka naložilo tožencu, da
plača tožniku 51.145.- dinarjev z ustreznimi obrestmi in pravdnimi
stroški. Sodišče druge stopnje je zavrglo toženčevo pritožbo z
utemeljitvijo, da ni dovoljena, ker tožnik uveljavlja pritožbeni
razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, taka
pritožba pa po 4. odstavku 358. člena ZPP ni dovoljena.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je ugodilo reviziji toženca,
razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in temu sodišču vrnilo
zadevo v novo odločanje.
Toženec utemeljeno očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev
določb pravdnega postopka, ker ni po uradni dolžnosti preizkusilo
izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v smeri bistvenih kršitev
določb pravdnega postopka. Po 2. odstavku 365. člena ZPP sodišče
druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so
navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene
kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in na
pravilno uporabo materialnega prava. V tej določbii predpisani
preizkus po uradni dolžnosti mora sodišče druge stopnje opravitii ne
glede na vrsto sodbe (z izjemo pri sodbi na podlagii pripoznave, kjer
zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče uveljavljati in torej
tudi ne v tej smeri uradno preizkušati sodbe, 3. odstavek 353. člena
ZPP), prav tako pa ne glede na vrsto pritožbe - namreč ne glede na
to, ali je obrazložena v skladu s 353. členom ZPP, ali je obrazložena
izključno iz razlogov, ki po 2. ali 3. odstavku 353. člena ZPP niso
dovoljeni, ali pa je sploh neobrazložena (3. odstavek 351. člena
ZPP). V 2. odstavku 365. člena ZPP zlasti ni nobene podlage za
različno obravnavanje neobrazložene pritožbe in pritožbe, ki je
obrazložena z nedovoljenimi razlogi (2. in 3. odstavek 353. člena
ZPP), kar zadeva preizkus po uradni dolžnosti.
Sodišče druge stopnje se v izpodbijanem sklepu neutemeljeno sklicuje
na 4. odstavek 358. člena ZPP. Sama ta določba ne daje podlage za
izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje, torej za zavrženje
pritožbe zoper sodbo zaradi izostanka, v kateri se uveljavlja
pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pooblastilo sodišča druge stopnje za zavrženje pritožbe kot
nedovoljene je v 367. členu ZPP, samo določbo 4. odstavka 358. člena
pa je nujno povezati s 1., 3. in 5. odstavkom istega člena ZPP.
Po 1. odstavku 358. člena ZPP predsednik senata sodišča prve stopnje
nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže. Po 3. odstavku je pritožba
nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali
oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik
ni imel pravnega interesa za pritožbo. Po 4. odstavku je pritožba
zoper sodbo zaradi izostanka nedovoljena tudi, če je bila vložena iz
razlogov, zaradi katerih je po zakonu ni mogoče vložiti (2. odstavek
353. člena ZPP). Toda po 5. odstavku predsednik senata sodišča prve
stopnje ne sme zavreči pritožbe zaradi tega, ker je bila vložena iz
razlogov, zaradi katerih je po zakonu ni mogoče vložiti.
Sodišče druge stopnje po določbi 367. člena ZPP zavrže s sklepom
prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo
sodišče prve stopnje (358. člen). Zato pravi: 'če tega ni storilo
sodišče prve stopnje' in ne: 'kadar tega ni storilo sodišče prve
stopnje'. Ob upoštevanju prej obrazloženega pomena določbe 2.
odstavka 365. člena ZPP (v kontekstu problema obrazložene in
neobrazložene pritožbe), je tako formulacijo pooblastila sodišča
druge stopnje za zavrženje pritožbe treba razumeti tako, da sodišče
druge stopnje s sklepom zavrže pritožbo takrat, kadar bi jo (smel in)
moral zavreči že predsednik senata sodišča prve stopnje, pa tega ni
storil (ker ni v celoti ravnal po določbah 358. člena ZPP). Kadar gre
za primer nedovoljenosti pritožbe zaradi razlogov 4. odstavka 358.
člena ZPP, po prej obrazloženem 4. odstavku istega člena predsednik
senata sodišča prve stopnje ne sme zavreči pritožbe - zato tudi
sodišče druge stopnje v 367. členu ZPP nima pooblastila, da bi
zavrglo pritožbo kot nedovoljeno. V takem primeru na podlagi 2.
odstavka 365. člena ZPP in 4. odstavka 358. člena v zvezi z 2.
odstavkom 353. člena ZPP le glede razlogov, ki so navedeni v
pritožbi, sodišče druge stopnje upošteva nedovoljenost pritožbe iz
takih razlogov (zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) ter
jih zato ne obravnava - opravi pa preostali preizkus izpodbijane
sodbe, torej po uradni dolžnosti preizkusi, ali je prišlo na prvi
stopnji do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka
354. člena.