TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 9, 2. točka prvega odstavka 25. člena, drugi odstavek 25. člena, drugi odstavek 29. člena, tretji odstavek 32. člena, 37. člen in 1. točka 39. člena, kolikor se nanaša na peti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list, RS, št. 30/93, 29/94, 20/98, 84/98, 6/99 in 45/01), Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in 110/99) niso v neskladju z Ustavo. Šesti odstavek 580. člena Zakona o gospodarskih družbah ter četrti in peti odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavijo, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. Člen 36 Zakona o finančnem poslovanju podjetij se razveljavi. Druga točka izreka te odločbe je pravna podlaga za uveljavljanje regresnega zahtevka družbenikov, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe, v razmerju do družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe.

Izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo iz naslednjih razlogov:- v zvezi z očitkom pobudnikov, da je izpodbijani zakon uvedel postopek izbrisa družbe brez likvidacije pri družbah, ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), ne gre za kršitev svobode podjetništva iz 74. člen Ustave, saj zakonodajalec lahko predpiše prilagoditev obstoječih gospodarskih subjektov novi zakonodaji ter v končni posledici tudi likvidacijo oziroma izbris tistih pravnih oseb, ki svoje organiziranosti v določenem roku ne bi prilagodile novi ureditvi, če pri tem upošteva druge ustavne določbe, zlasti načelo varstva zaupanja v pravo in enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave;- glede očitka pobudnikov, da jim izpodbijana ureditev ni omogočila zaščite njihovih pravic niti v okviru samega postopka izbrisa niti po končanem postopku izbrisa: (a) ne gre za poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker je zakonodajalec, da bi sploh omogočil pravico do pritožbe, moral namesto osebne vročitve sklepov o začetku postopka izbrisa in sklepov o izbrisu določiti drugo vrsto vročitve (vročitev gospodarski družbi), ki je glede na okoliščine primerna (drugi odstavek 15. člena Ustave); (b) ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ker imajo po končanem postopku izbrisa pobudnice kot univerzalne naslednice prejšnje družbe možnost zaščiti svoje premoženje; (c) ne gre za kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker so bili posamični akti sprejeti v postopku, v katerem so pobudnice lahko uveljavljale svoje pravice; (č) ne gre za kršitev postopka sprejemanja zakona v zvezi z večfaznostjo postopka pred Državnim zborom za sprejem zakona (89. člen Ustave) oz. v zvezi z določbo 97. člena Ustave, da Državni svet daje Državnemu zboru svoje mnenje; (d) niti ni sankcija izbrisa družbe, ki nima premoženja, v neskladju z Ustavo, saj takšne družbe ogrožajo varnost pravnega prometa in je namen takšne sankcije zaščita položaja upnikov oziroma zmanjšanje nevarnosti pri poslovanju v pravnem prometu.Glede tega, koliko so v posameznih konkretnih primerih posamezni družbeniki osebno prispevali (tudi z opustitvami dolžnega ravnanja) k temu, da se izbrisana družba ni pravočasno uskladila z ZGD (kar je kriterij presoje za obstoj odgovornosti po šestem odstavku 580. člena ZGD), oziroma kolikšen je bil vpliv posameznih družbenikov na poslovanje družbe (kar je kriterij presoje za obstoj odgovornosti družbenikov po četrtem oziroma petem odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - v nadaljevanju ZFPPOd), zakonodajalec ni predvidel možnosti obstoja različnih pravnih in dejanskih položajev družbenikov.Zato je ravnal arbitrarno, ko pri določitvi neomejene solidarne odgovornosti teh razlik ni upošteval. Kadar enakega obravnavanja ni mogoče stvarno opravičiti iz nobenega v poštev prihajajočega zornega kota ali kadar se tako obravnavanje pokaže kot nezdružljivo z zornega kota pravičnosti in je zato arbitrarno, gre za ravnanje, ki je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker je zakonodajalec pri ureditvi spregleda pravne osebnosti z uvedbo neomejene in solidarne odgovornosti vseh družbenikov popolnoma zanemaril subjektivni element ravnanja posameznih družbenikov in tudi obseg posledic takšnega ravnanja, se je od splošnega okvira instituta spregleda pravne osebnosti oddaljil tako, da je ureditvi zaradi nekonsistentnosti mogoče očitati tudi neskladje z 2. členom Ustave. Ker bi z razveljavitvijo spornih določb nastala večja protiustavnost, kot jo predstavlja izpodbijana ureditev: zaščiteni bi bili interesi vseh družbenikov, v celoti nezaščiteni pa bi bili interesi upnikov, je Ustavno sodišče sporno določbo razveljavilo le v tistem delu, kolikor se nanaša na t. i. neprave oziroma pasivne družbenike, tj. tiste družbenike, ki v smislu te obrazložitve niso mogli vplivati (imeli vpliva) na uskladitev družbe, zahtevane z ZGD, oziroma na poslovanje družbe same.Ustavno sodišče je sprejelo stališče, da družbeniki, ki neomejeno solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe štejejo za univerzalne naslednike izbrisane družbe. To pomeni, da jim pripada morebitno kasneje najdeno premoženje izbrisane družbe, kar je razveljavljeni člen ZFPPod preprečeval, saj je določal, da sodišče, če se po izbrisu gospodarske družbe najde premoženje družbe, opravi na predlog upnika nad tem premoženjem postopek likvidacije oziroma stečaja.Ker je bilo na premoženje nepravih oz. pasivnih družbenikov, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, že poseženo, jim je Ustavno sodišče dalo možnost, da uveljavljajo povračilo od tistih družbenikov, ki so za obveznosti družbe v smislu obrazložitve odločbe odgovorni.