TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
Portal TFL
VSRS Sklep II Ips 55/2023 - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje - skupna lastnina - trditveno in dokaz...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
22.11.2023
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sklep II Ips 55/2023
INTERNA OZNAKA
VS00072944
SENAT, SODNIK
Karmen Iglič Stroligo (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), mag. Matej Čujovič, Vladimir Horvat, Tomaž Pavčnik
INSTITUT VSRS
zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prikrajšanje - skupna lastnina - trditveno in dokazno breme - verzijski zahtevek - zmotna uporaba materialnega prava
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Za utemeljenost verzijskega zahtevka za plačilo uporabnine, ki ga ima solastnik zoper drugega solastnika, je pomembno pravno vrednotno izhodišče, ki ga je Vrhovno sodišče izčrpno pojasnilo v sodbi II Ips 126/2014 z dne 25. 2. 2016. Ta stališča so uporabljiva tudi za verzijska razmerja med skupnimi lastniki, saj ni stvarno utemeljenih razlogov za razlikovanje.
Stališče nižjih sodišč, da prikrajšanje tožnice ni podano, ker ni dokazala, da bi sporne nepremičnine oddajala v najem oziroma ker ni jasno, kako bi jih uporabljala, je napačno. Tožnica je kot skupna lastnica upravičena do svojega deleža lastninskih upravičenj na spornih nepremičninah, katerih pomemben del je njihova uporaba. Za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka ni pomembno, kako naj bi v spornem obdobju skupno nepremičnino uporabljala (sama ali z oddajanjem v najem). Pomembno je le, da jo je toženec v nasprotju z njeno izraženo željo prikrajšal v možnosti te uporabe ter s tem posegel v njeno premoženjsko pravico. Izračunavanje povprečne tržne najemnine s pomočjo cenilca je le metoda ("pripomoček") sodišča, s pomočjo katere denarno ovrednoti koristi iz takšnega prikrajšanja.
Stališče nižjih sodišč, da prikrajšanje tožnice ni podano, ker ni dokazala, da bi sporne nepremičnine oddajala v najem oziroma ker ni jasno, kako bi jih uporabljala, je napačno. Tožnica je kot skupna lastnica upravičena do svojega deleža lastninskih upravičenj na spornih nepremičninah, katerih pomemben del je njihova uporaba. Za presojo utemeljenosti tožničinega zahtevka ni pomembno, kako naj bi v spornem obdobju skupno nepremičnino uporabljala (sama ali z oddajanjem v najem). Pomembno je le, da jo je toženec v nasprotju z njeno izraženo željo prikrajšal v možnosti te uporabe ter s tem posegel v njeno premoženjsko pravico. Izračunavanje povprečne tržne najemnine s pomočjo cenilca je le metoda ("pripomoček") sodišča, s pomočjo katere denarno ovrednoti koristi iz takšnega prikrajšanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.