TFL Vsebine / TFLGlasnik

»Že po odzivu na tej drugi konferenci sklepam, da so te vsebine pritegnile veliko pozornosti, in pričakujem, da bo postala tradicionalna, saj se že pogovarjamo o vsebinah, ki jim gre v prihodnjem letu posvetiti posebno pozornost,« je po koncu druge gradbeno-prostorsko-okoljske konference, ki je potekala v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex, povedala direktorica Zlata Tavčar.

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, ni skrival veselja, da je lahko pozdravil udeležence konference, saj gre za pomembno panogo s številnimi multiplikativnimi učinki in veliko zaposlenimi. »Povečanje naložb v infrastrukturne in energetske projekte je eden od pomembnih dejavnikov, s katerimi lahko ublažimo izpad BDP,« je opozoril minister. »Na ministrstvu za infrastrukturo se zavedamo pomena gradbeništva za gospodarski preboj Slovenije v teh časih. Tega se zaveda tudi vlada,« je dodal.

O dilemah po načelu okolje ali razvoj je minister Vrtovec posebej poudaril, da gre za lažno dilemo. »Prepričan sem, da lahko najdemo pravo ravnotežje med varovanjem okolja in razvojem gospodarstva. Zdi se mi, da do zdaj tega ravnovesja ni bilo. Pogosto je šlo za parcialne interese zgolj nekaj posameznikov.«

Prav temu je konferenca posvetila dobršen del pozornosti. Med drugim tudi pravnim vprašanjem o udejanjanju javnega interesa in varstva zasebne lastnine pri urejanju prostora, zavarovanju plačil v gradbeništvu in reševanju sporov. Ravno drugi dan konference so udeleženci govorili o izzivih za urbanizem, okolje in varovana območja, izobraževanju v gradbeništvu ter izzivih pri sodelovanju investitorjev, projektantov, nadzornikov in izvajalcev.

Nedvomno bo gradbeništvo ob intenzivni gradbeni aktivnosti ter spremembah v gradbeno-prostorski in okoljski zakonodaji pred novimi izzivi. Kot je povedal Josip Mihalic iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je predstavil razpoložljiva evropska sredstva v tekoči in prihodnji finančni perspektivi, bo eden od izzivov poraba dodatnih 312 milijonov evrov za tekočo finančno perspektivo s programom ReactEU, saj je na voljo razmeroma malo časa, do konca leta 2023. Zato bo pomembno, da bodo v program uvrstili projekte, ki so že pripravljeni. Mihalic je glede na izkušnje iz dosedanjih kohezijskih projektov izpostavil, da lahko investicije zamakne umeščanje v prostor in zagotavljanje okoljskih presoj infrastrukturnih projektov.

Med izzivi panoge je tudi zagotavljanje ustreznega kadra, saj je zanimanje za gradbene poklice v zadnjih letih upadlo. Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jure Gašparič je poudaril pomen sodelovanja gospodarstva in drugih deležnikov pri oblikovanju učnih programov. Prilagoditvi izobraževanja je bilo v zadnjih letih posvečene precej pozornosti, vprašanje pa je, ali so bili ukrepi vedno pravilno usmerjeni, je dodal in pozval k sodelovanju in skupnemu iskanju rešitev. Zato je bil toliko pomembnejši prispevek dr. Gorana Turka s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, ki je s podatki ponazoril, da smo po krizi v letih 2008–2010 storili premalo za dvig optimizma med mladimi, zato se ti niso odločali za visokošolski študij na tem področju.

Izzivi so po besedah direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jožeta Renarja med drugim tudi nizek ugled panoge v javnosti, velika odvisnost od političnih odločitev o investicijah in zakonodaji ter zagotavljanje konkurence na trgu javnih naročil. Javna naročila so za gradbeništvo v Sloveniji velikega pomena, saj javne investicije predstavljajo pomemben del posla. Na tem področju je še precej težav, je povedala odvetnica in nekdanja predsednica državne revizijske komisije Vesna Cukrov.

Med drugim prihaja do cenovnega dampinga, saj naročniki, kljub temu da zakon omogoča izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, večinoma še vedno kot najpomembnejše merilo določajo najnižjo ceno. Nato se sklepajo aneksi, prihaja tudi do sodnih sporov, posledica je tudi, da se mnogi ponudniki na razpise ne prijavljajo več, kar krni konkurenco. Težava je po njenem mnenju tudi to, da ni pravnega varstva zoper odločitve državne revizijske komisije.

Več projektov gradnje javnih najemnih stanovanj ima v gradnji in jih tudi še načrtuje Stanovanjski sklad RS. Kot je povedal direktor sklada Črtomir Remec, jim bo po letu 2023 zmanjkalo nekaj finančnih sredstev. Pri tem bi lahko dodatnih 100 milijonov evrov dobili iz povečanega zadolževanja, ki naj bi ga glede na predlog omogočila novela stanovanjskega zakona, še za 100 milijonov evrov pa bi potrebovali ali kot sistemski vir ali kot dokapitalizacijo. Remec je povedal, da se z razvojno banko Sveta Evrope (CEB) ‒ ta je skladu leta 2018 zagotovila 50 milijonov evrov posojila, s katerim gradi 600 stanovanj v Ljubljani in 200 v Mariboru ‒ pogovarjajo o novem posojilu v znesku 70 milijonov evrov, ki bi ga črpali v letih 2022‒2025, z njim pa bi financirali gradnjo javnih najemnih stanovanj v tistih regijah Slovenije, kjer bi bile potrebe po teh stanovanjih. Področje gradbeništva opredeljuje tudi gradbeni zakon, katerega predvidene spremembe so bile do 10. septembra v javni obravnavi.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac, ki je predstavil predvidene novosti, je deležnike pozval k oddaji pripomb in predlogov ter napovedal, da bo osnutek novele po javni obravnavi verjetno še spremenjen. Pripombe Inženirske zbornice Slovenije je na konferenci podal Dejan Prebil in izrazil željo, da bi odločevalci zbornico prepoznali kot relevantno partnerico in se z njo posvetovali pri načrtovanih spremembah.

Druga Gradbeno-prostorsko-okoljska konferenca je potekala v Ljubljani 3. in 4. septembra 2020, njena izvedba je bila prilagojena trenutnim varnostnim ukrepom, zato je istočasno potekala v živo in na daljavo.

Več fotografij s konference si lahko ogledate na FB strani Tax-Fin-Lex (fotografije prvega dne in drugega dne)!

* Delno povzeto po STA