TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno je potrebno zaključiti, da ni mogoče ugotoviti, kdaj in kako naj bi nastala katera od treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, in je tako enako verjetno, da je katerakoli od sledi nastala pred izvršitvijo kaznivega dejanja, kot je verjetno, da je nastala med izvršitvijo. Prav tako, kot že pojasnjeno, zgolj prisotnost biološke sledi na predmetu, uporabljenem pri kaznivem dejanju, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, donorja te biološke sledi ne more povezati s kaznivim dejanjem na način, da bi se mu lahko nedvomno očitalo storilstvo ali udeležba. Zgolj verjetno, ne pa tudi gotovo je, da je katero od najmanj treh bioloških sledi, najdenih na ročaju kladiva št. 2, pustil storilec kaznivega dejanja. Pri tem pa bi bilo tudi v primeru, da bi ena od bioloških sledi z ročaja kladiva št. 2 nedvomno pripadala storilcu, v odsotnosti drugih dokazov povsem enako verjetno, da je storilec katerikoli od treh donorjev. Razlog, da je bil obtoženec povezan z obravnavanim kaznivim dejanjem tako leži zgolj v dejstvu, da se je njegov DNK profil - za razliko od profila preostalih donorjev biološke sledi, najdene na ročaju kladiva - že predhodno nahajal v bazi zaradi drugega kaznivega dejanja. Postopanje, po katerem bi bil v kazenskem postopku obsojen eden od enako verjetnih osumljencev zgolj zato, ker je povratnik oziroma ker drugi potencialni osumljenci še niso bili predhodno zaznani s strani preiskovalnih organov, pa je seveda v nasprotju z domnevo nedolžnosti in v pravni državi povsem nevzdržno.