TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste direktor strokovne službe Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev. Ves čas ste vpeti v delovanje vseh naštetih strokovnjakov. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Dr. Matjaž Prusnik:
Saj veste, kako se ta odgovor začne: najprej družina ...

TFL Glasnik:
Vaš glas se sliši že dolga leta in menim, da so tudi vaši člani ponosni na delo, ki ste ga opravili. Na pogovor sem vas povabila prav zdaj, jeseni, ko je še dovolj časa za pripravo zaključnih računov. Kaj menite, da je največji izziv računovodij ‒ ali samo veliko spreminjajočih se predpisov ali veliko delovnih področij poleg računovodskega, kar jim nalagajo direktorji ali predpostavljeni? Kaj storiti, da bo dovolj časa za pripravo zaključnega računa, kakršnega si vsi želimo?

Dr. Matjaž Prusnik:
Največji problem je, da ne razmišljajo dolgoročno, ne razmišljajo taktično. Zaposleni so s trenutnimi drobnimi opravili in izgubljajo večjo sliko, kako naj delujejo in kako naj poklic deluje. Ne vidijo celote in niso usmerjeni v delovanje.

TFL Glasnik:
Kaj bi predlagali, da bi se to stanje vsaj na srednji rok spremenilo? Ideja je že bila, da bi uvedli certifikat za tiste, ki opravljajo računovodska dela, in s tem dokazali, da imajo ustrezno znanje. Mnogi poklici imajo standarde preverjanja. Kako je pri računovodjih?

Dr. Matjaž Prusnik:
Sprva sem tudi sam menil, da bi s certifikati rešili večino problemov. Po vzpostavitvi sistema certificiranja, ki se ga računovodje ne poslužujejo pa opažam, da je jedro problema drugje. Najprej bi se morali posamezniki v tem poklicu vprašati, kdo smo. Šele, ko bomo na svoj poklic ponosni in pri svojem delu samozavestni ter začeli težave poklica reševati pri sebi, se bodo stvari spremenile. Pričakovati, da bo nekdo od zunaj čudežno uredil poklic, pri čemer se večina ni pripravljena potruditi za to, je naivno.

To opažam, ko se na Zvezi RFR, skupaj s podobno razmišljujočimi organizacijami s katerimi delujemo v okviru Odbora za poenotenje računovodske poklicne skupine, trudimo urejati poklic. Koncept je zastavljen tako, da poklicna skupina sama vzpostavi kriterije poklicne usposobljenosti in jih nato tudi preverja oziroma certificira. Dokler se računovodje vpisujejo v register na podlagi prehodnih določb, ki so predvidevajo vpis na podlagi že doseženih stanj, je motivacija zelo visoka. Kakor hitro je treba pokazati znanje in vložiti nekaj dodatnega truda, naletimo na izgovore, da ob vsem tem, v kar so vpeti, ni časa za izpopolnjevanje oziroma sprotno sledenje pravilom stroke. Na kratko bi dejal, da je problem v nas samih in ne v okolju, ki naj ne bi primerno urejalo poklica. Če bomo stvari uredili sami, nam bo to priznalo tudi okolje.

TFL Glasnik:
Kakšna je pri tem vloga vaše institucije? Ali podobnih institucij, recimo Zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije?

Dr. Matjaž Prusnik:
Tu je cela vrsta povezav in organizacij, ki pokrivajo te poklicne skupine, ni pa krovne povezave. Ravno ko smo pristopili k urejanju poklica, smo pozvali vse te organizacije k enotnemu pristopu. Ker vsaka zastopa neke parcialne interese je bilo prvo vprašanje, kdo vse sodi v to poklicno skupino, o tem se je bilo treba precej pogovarjati. Drugo vprašanje, ki se vse pogosteje pojavlja pa je, kako te organizacije, ki ne zastopajo posameznikov neposredno, ampak posredno, povezati. Ta stvar pač še ni dozorela.

TFL Glasnik:
Torej na strani institucij obstaja pripravljenost, da se to uredi.

Dr. Matjaž Prusnik:
To je že poenoteno v okviru Odbora v katerem so povezane izobraževalne inštitucije, strokovna in poklicna združenja ter organizacije, ki sistematično presojajo računovodske podatke: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Davčno izobraževalni inštitut, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, Finančna uprava Republike Slovenije, Inštitut za računovodstvo, Ministrstvo za finance – Direktorat za javno računovodstvo, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Visoka šola za računovodstvo in finance, Zbornica računovodskih servisov in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Naštete organizacije so se poenotile o tem, kako bi bilo primerno urediti poklicni status. Zadeve že delujejo in imamo hierarhijo poklicev ter register, v katerega se te poklicne skupine vpisujejo, ni pa bilo preboja v trenutku, ko smo pričakovali, da bodo posamezniki v tem poklicu pripravljeni nekaj narediti.

TFL Glasnik:
Imate v mislih pridobivanje dodatnega znanja?

Dr. Matjaž Prusnik:
Poudarek ni na "pridobivanju" temveč na "obvladovanju" poklicnih veščin tistega, ki želi, da mu odbor podeli potrdilo ali certifikat. Tak posameznik mora pristopiti k preizkusu znanja. Pričakovati, da bo nekdo dobil certifikat brez zunanjega preizkusa je naivno. Tukaj naletimo na tisto, nad čemer smo bili razočarani – nad pripravljenostjo posameznikov, da bi sami naredili kaj za promocijo poklica. Dokler je treba opozarjati na tuje napake in se samopomilovati smo glasni, ko pa je treba vložiti nekaj truda, da bi vsi skupaj stopili korak naprej, pa zmanjka.

TFL Glasnik:
Pri tem so pomembni tudi uporabniki računovodskih storitev. Verjetno bi veliko pomagalo že to, da bi bili bolj ozaveščeni.

Dr. Matjaž Prusnik:
To je zgodba o kokoši in jajcu. Ne gledam tako na to stvar. Imamo poklice, ki so bolj samozavestni, bolj ponosni na svoj poklicni status, in imamo poklice, ki so manj samozavestni in manj ponosni na svoj status. Imamo poklice, v katere so usmerjeni najbolj sposobni posamezniki družbe, in imamo poklice, v katerih pristanejo tisti, ki niso najbolj konkurenčni. V vsaki poklicni skupini se moramo truditi, da pritegnemo v poklic najbolj ambiciozne posameznike.

To je kot spirala, ki se vzpenja ali spušča. In ta spirala se v Sloveniji v našem poklicu v zadnjih desetletjih ni vrtela navzgor. Prej obratno. Zdaj je treba vložiti veliko truda in energije v to, da se bo smer obrnila. To ne gre z danes na jutri: ne bo nam nekdo v zakon napisal, da smo kar vsi certificirani in da nihče drug tega ne sme delati. Še vedno bodo izdelki, ki jih bomo dajali od sebe, enako kakovostni kot pred tem. Takšen pristop vodi le v omejevanje konkurence.

TFL Glasnik:
Pa ste že opazili kakšne premike, da se spirala počasi obrača navzgor? Pred leti se je govorilo, da je v računovodstvo šel vsak, mislim, da je ta faza že mimo. Kako bi vi danes ocenili kakovost povprečnega računovodskega servisa?

Dr. Matjaž Prusnik:
Odgovoril bom nekoliko po ovinkih. Vzporedno z zavedanjem podjetnikov, da so informacije, ki jih dobivajo od računovodstva, pomembne za njihovo poslovanje, se bo izboljševala kakovost računovodenja in računovodskih storitev. Na trgu vladata ponudba in povpraševanje. Poudariti pa moram, da je poklic zahteven in je za družbo kot celoto škodljivo, da če so računovodski "izdelki" zaradi nestrokovnosti računovodij neprimerni.

TFL Glasnik:
Verjetno nas vse skupaj čaka dolga pot – bolj ko bodo podjetniki usposobljeni, več bodo zahtevali od računovodskih servisov.

Dr. Matjaž Prusnik:
Ko rešujemo težave se moramo vprašati ali je vzrok za težave v okolju ali morda pri nas samih. Pogosto v iskanju izgovorov za neuspeh okrivimo okolje, čeprav okolje za to ni krivo. Vprašajmo se, katere so stvari na katere lahko jaz vplivam, kako bi jaz spremenil stvari, da bodo težave premagane. Menim, da se moramo tudi vsi, tudi računovodje več ukvarjati s tem drugim pristopom in manj iskati rešitve v okolju. To bi vsem priporočil.

TFL Glasnik:
Da ne bova preveč kritična ...

Dr. Matjaž Prusnik:
Kritična sploh še nisva bila.

Tudi sama imam veliko izkušenj z računovodji in vedno sodim, da je potrebnega izjemno veliko znanja za opravljanje njihovega dela. Finančno-računovodski predpisi, davki, zraven pa nadrejeni včasih hočejo, da jim rešujejo še delovnopravna vprašanja. Prej ste lepo rekli, da gre včasih za skupino ljudi, ki kar pristanejo v tem in to delajo.

Dr. Matjaž Prusnik:
To sem prej rekel – da nismo dovolj samozavestni. Poglejte primere drugih poklicnih skupin; psihiater vam ne bo operiral slepiča, pa sta oba zdravnika. Na drugi strani pa računovodja v neki stiski, finančni ali poslovni, privoli v vsakršna ’izsiljevanja’, privoli v najrazličnejša opravila v bojazni, da stranka ne bi bila nezadovoljna in ne šla kam drugam.

TFL Glasnik:
To je ključno. Kako izboljšati to samozavest?

Dr. Matjaž Prusnik:
Treba je pač znati stranki ponuditi povezavo do strokovnjaka, ki bo stvar strokovno rešil, in bi bil računovodja le povezava med drugimi specializiranimi poklici in stranko.

TFL Glasnik:
Pogosto ni tako. Stranka je pripravljena plačati strokovnjaku za svetovanje sto evrov na uro – ko gre k odvetniku, ve da bo morala plačati storitev, pri računovodji pa to kar ni jasno. Res jim lahko zaželimo, naj krepijo svojo samozavest.

Dr. Matjaž Prusnik:
To je drugi problem, ki ga imamo računovodje: ne znamo se poenotiti kot poklicna skupina ali po starinsko ceh. So poklici, v katerih se znajo poenotiti o tem, kaj je primerno in kaj ne. Tako glede strokovnih meril kot nastopa na trgu. Seveda smo vsi zagovorniki prostega trga in konkurenčnosti, ampak če se malo izprašamo, vemo tudi, da je treba v to, da naredimo kakovostno storitev, vlagati. In če (saj smo računovodje) nimamo osnovnega stroškovnega vpogleda v to, koliko nas stane, če hočemo nekaj narediti kakovostno, potem pridemo do tega, da imamo na trgu storitve po vsakršni ceni. Na drugi strani so tudi podjetniki pogosto naivni in mislijo, da lahko poceni kupijo dobro storitev.

TFL Glasnik:
Tu je tudi največji problem.

Dr. Matjaž Prusnik:
Spirala, kot sem rekel. Na glas bom povedal, da se mi ne zdi primerno in je pogubno, da računovodja svojo obračunsko uro zaračunava manj kot 20 evrov. Za neko srednjo zahtevnost je ta cena vsaj podvojena. Gre za kalkulacije, s katerimi lahko normalno delujemo. Če pa te škarje zapiramo in znižujemo cene, pomeni, da je treba več storitev opraviti v krajšem času. Poleg tega pa zmanjka časa denarja za strokovno usposabljanje.

TFL Glasnik:
Ste vsaj pri tej točki prišli skupaj, da bi določili vsaj cene?

Dr. Matjaž Prusnik:
Ne. Namen prej omenjenega Odbora za poenotenje računovodske poklicne skupine ni posegati na trg. Namen njegovega delovanja je urejati poklic tako, da se poenotijo poklicna merila s poimenovanji in opisi znanj ter vzpostavil način certificiranja. Primerne cene storitev bi moralo predlagati združenje, v katerem bi se povezali tisti, ki so poklicni računovodje. Tega pa ni.

TFL Glasnik:
Zanimivo, to bi cehu še najbolj koristilo. Pred kratkim je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala kongres računovodskih servisov. Je od tam kakšno sporočilo?

Dr. Matjaž Prusnik:
Na kongresu sem sodeloval na okrogli mizi, ki je obravnavala sorodno tematiko, ko smo se računovodje pogovarjali o poklicu in smo prišli do podobnih spoznanj, da moramo to urediti sami in da je treba pokazati več pripravljenosti. Samopomilovanje ne bo prineslo rešitev. Da ne bi bilo preveč teoretiziranja, bi dodal še to, da vse te zadeve, o katerih govorim, poznam iz prakse, saj sem računovodja tretje generacije.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Matjaž Prusnik:
Podobno kot računovodjem – moramo biti samozavestnejši in ponosni na to, kdo smo.