TFL Vsebine / TFLGlasnik

Z Direktivo o trajnostnem poročanju (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD) (Direktivo evropskega parlamenta in sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnosti), ki velja od 16. decembra 2022 je Evropska komisija želela natančneje definirati obseg poročanja, razširiti obseg zavezancev ter uvesti poročanje po enotnih standardih trajnostnega poročanja, uporabiti dobo digitalizacije pri objavi letnega trajnostnega poročila in njegovih razkritij ter vzpostaviti dodaten pristop k revidiranju trajnostnih poročil.

Pri tem velja izpostaviti, da določbe CSRD izhajajo iz postavk računovodske direktive (Direktiva 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij), revizijske direktive (Direktive 2006/43/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze), Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu in Uredbe (EU) št. 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa.

Zavezanci bodo poročali o upravljanju okoljskih, družbenih in uspravljalskih vplivov po standardih trajnostnega poročanja, ki naj bi bili sprejeti še v letošnjem letu. Po časovnici CSRD bodo morali delovati v skladu s CSRD najprej subjekti javnega interesa, ki bodo prvič poročali po določbah CSRD za leto 2024.

Vsa velika podjetja (po merilih računovodske Direktive 2013/34/EU), ki presegajo dve od treh meril (več kot 250 zaposlenih, bilančna vsota 20 milijonov EUR, čisti prihodki od prodaje 40 milijonov EUR) bodo morala prvič poročati po CSRD za leto 2025. Mala in srednja podjetja na organiziranem trgu, majhne in nekompleksne institucije ter lastne zavarovalnice pa bodo prvič poročala za leto 2026, torej v letu 2027.

CSRD določa, da naj bi bile njene določbe prenesene v pravni red držav članic EU do 6. julija 2024. To pomeni, da naj bi bile do takrat sprejete tudi spremembe temeljnega korporacijskga zakona, ki določa izdelavo in predložitev letnega poročila, t.j. ZGD-1. Pri tem bo moral zakonodajalec opredeliti tako umeščenost kot tudi predložitev trajnostnega poročila. Po določbah CSRD naj bi namreč bilo trajnostno poročilo pripravljeno v strojni obliki po tehničnem standardu XHTML, kar pa dosedanje tehnične rešitve zajema letnih poročil ne omogočajo.

Novo vlogo revizorjev, ki bodo z revidiranjem trajnostnih poročil podali zagotovilo, da je trajnostno poročilo podaja ustrezna trajnostna razkritja in ravnanja, pa bo potrebno opredeliti s spremembami Zakonom o revidiranju (ZRev-2).

Čeprav se določbe CSRD nanašajo le na manjši obseg zavezancev, pa za konec velja izpostaviti tudi zahteve bank, ki morajo v skladu z zahtevami svojih regulatorjev uravnavati svoja kreditna tveganja z vodenjem trajnostne politike tudi pri odobravanju kreditov pod ugodnejšimi pogoji vsem tistim podjetjem, ki vodijo in dokazujejo svojo trajnostno politiko. Vse večje pa so zahteve tudi tistih poslovnih partnerjev, ki izpostavljenost trajnostnim tveganjem merijo v celotni nabavni verigi in se pri sklepanju poslov vse bolj odločajo za tiste poslovne partnerje, ki so bolj trajnostno naravnani.

Slednje pa seveda pomeni, da bo trajnostno delovanje in poročanje slej ko prej zaveza vseh in vsakogar, saj je v središču trajnostnega ravnanja vendarle tudi vsak človek.

Več o tem bo predstavljeno 13.4.2023 na spletnem seminarju Trajnostno poročanje – kaj nam prinaša?