TFL Vsebine / TFLGlasnik

Prvega junija bo minilo prvo leto veljave nove gradbeno-prostorske zakonodaje. Minuli teden smo se prepričali, da vprašanj in dilem o novi zakonodaji ni nič manj kot na začetku njene veljave. Aleš Prijon, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, o vprašanjih na temo zakona pravi, da so na vprašalnik, ki so ga nedavno poslali številnim zainteresiranim, prejeli več kot tisoč odgovorov.

Družba Tax-Fin-Lex je prejšnji teden v Ljubljani pripravila dvodnevno gradbeno-prostorsko in okoljsko konferenco. Na okrogli mizi na tej izredno odmevni konferenci je Prijon napovedal, da odgovori ne bodo obležali v predalu in da bo zakon deležen dopolnitev, vendar manjših. Spremembe, ki ne bodo revolucionarne, bodo kmalu v javni razpravi. Strankam v parlamentu, strokovnima zbornicama in občinam so spremembe že predstavili. Predvidene spremembe bodo ohranile ključne rešitve, ministrstvo pa želi z njimi izboljšati delovanje zakonov.

Gradbeno dovoljenje v petih mesecih? Od udeležencev v razpravi smo slišali, da ministrstvo temu ne bo kos, ker da bo zasuto z zahtevami, vendar na ministrstvu ostajajo optimistični.

»Prijetno spoznanje za nas je bilo,« je dejal Prijon, »da smo v večini odgovorov zasledili ocene, da je zakon dober, da je prinesel kar nekaj poenostavitev in s tem manjše časovne in finančne obremenitve.« Poglavitno se mu zdi, da bodo spremembe v prvi vrsti zahtevale, da bodo odločevalci na občinah primerno usposobljeni in kvalificirani. Da ne bo neštevilnih zavrnitev predlogov za izdajo gradbene dokumentacije, saj na uspešnost uradnika vpliva število odločitev – pozitivnih ali negativnih. Ob tem je spomnil na primer, ko je neka stranka doživela 30 zavrnitev.

Med številnimi, ki so se pohvalno izrekli o spremembah, ki jih je prinesla nova zakonodaja, je bil tudi Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, saj je, kot je pripomnil, smisel zakona kakovostnejša gradnja. Vendar: »Mi nimamo slabih zakonov, imamo težave z izvajanjem zakonov, saj je za marsikoga problem prebrati cel zakon – prebere samo en člen. Zato je bilo tudi v zbornici kar precej nezadovoljstva, v njej je namreč sedem tisoč članov in del jih je ocenjeval, da so oškodovani – nekateri celo čakajo odločitev ustavnega sodišča. Dejansko pa ugotavljamo, da ni tako. Vsa ekipa si prizadeva spraviti zakon v življenje in ga izvajati.«

Zakon je, kot smo še slišali, dvignil veliko prahu tudi pri prometu z nepremičninami, zlasti določba, da morajo upravljalci, notarji, pooblaščeni inženirji in drugi organi pred izdajo odločbe, s katero za nedovoljen ali neskladen objekt prepovejo izvedbo komunalnih priključkov, vpis v zemljiško knjigo, uporabo objekta, promet z njim, overitev pogodb in določitev hišne številke, preveriti, ali je za ta objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je to zahtevano. Državni svet je na pobudo notarske zbornice zaradi tega določila predlagal spremembo zakona.

Ureditev je povzročila nekaj negodovanja, je pa prinesla dodano vrednost - da so se ljudje začeli zavedati, da je pri prometu z nepremičninami pomembno imeti dokumentacijo.

Ministrstvo ugotavlja, da so se postopkovne določbe, med drugim glede gradbenega in uporabnega dovoljenja ter prijave začetka gradnje, izkazale za uspešne. Glede novega integralnega postopka (ki za objekte z vplivi na okolje združuje postopka izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje) Luka Ivanič z ministrstva za okolje pravi, da je prinesel veliko olajšav, vendar ni magična paličica, kot bi morda kdo menil. Pri tem je izpostavil projekt Bežigrajski športni park, saj da je še vedno potrebno sodelovanje vseh strank v postopku.

Precejšen del zakona o urejanju prostora se bo šele uveljavil, tako da je ocena tega zakona težja, pravi Ivanič, se je pa med drugim kot pozitivna izkazala izvedba instituta lokacijske preveritve. Največ primerov o uporabi te možnosti je po njegovih besedah za dopustitev individualnega odstopanja od prostorskega izvedbenega pogoja, kar je uporabil denimo tudi pohištveni velikan Ikea za svojo trgovino v Ljubljani. Za pripravo občinskih prostorskih načrtov še velja prehodno obdobje. Doslej ima te načrte po novem sprejetih 180 občin od 212.

Na koncu je treba namesto sklepa spomniti na besede državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Marka Mavra, ki je dejal, da so gradbena, prostorska in okoljska stroka, čeprav povezane, včasih na nasprotnih bregovih. Dejal je, da se svetovne okoljske in družbene spremembe odražajo tudi pri urejanju prostora. »Dolžnost vseh nas je, da prihodnjim rodovom zapustimo okolje, v katerem bo mogoče in vredno živeti,« je poudaril Maver in sodelujočim strokovnjakom položil na srce, da v rokah držijo pomembne vzvode za to.

Gradbeno-prostorska in okoljska konferenca je bila izredno odmevna, o njej so poročali številni mediji (STA, Finance, MOP, OZS, Delo in dom, ...), predavalo je 27 predavateljev, slišali smo 25 predavanj in gostili več kot sto udeležencev.

Več slik s prireditve si lahko ogledate na Facebook profilu Tax-Fin-Lex.