TFL Vsebine / TFLGlasnik

V prispevku opozarjava na težave, ki se lahko pojavijo v postopku osebnega stečaja, kadar eden od zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev (zakonec) uveljavlja izločitveno pravico na nepremičnini ali delu nepremičnine, iz naslova premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske ali zunajzakonske zveze (zakonska zveza). Zakon se v delu prijave in preizkusa izločitvene pravice ni pretirano spreminjal, a so težave upraviteljev in upnikov kljub temu pogoste. Najpogosteje se srečamo z njimi v postopku osebnega stečaja, ki daje izločitvenim upnikom, ki so povezani s stečajnim dolžnikom, precej možnosti, da vplivajo na tek postopka, najbolj na njegovo hitrost.

Zadnja sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L)¹ je v postopek prodaje, kadar je predmet prodaje nepremičnina, ki je dolžnikov dom, prinesla spremembe. Pravila so namenjena varstvu socialnega položaja dolžnika, za upnika, ki čaka na poplačilo, pa so precej neugodna, saj podaljšajo že tako dolg izvršilni postopek. Na to spremembo izvršilnega postopka opozarjava zato, ker je ideje o uporabi pravil iz izvršbe, ki varujejo dolžnikov socialni položaj, kadar se prodaja njegov dom, mogoče najti tudi v postopku osebnega stečaja, ravno pri vprašanjih, povezanih z uveljavljanjem izločitvene pravice iz naslova skupnega premoženja zakoncev. Oba postopka sta po svoji naravi izvršilna, z veliko razliko, ki je v definiciji singularne (izvršba) in generalne izvršbe (stečaj). Nekritično prenašanje pravil izvršbe v obravnavani del stečaja zato pomeni le nepotrebno zavlačevanje.

Pri pripravi prispevka sva iskali različne položaje in težave, pregledali sva, kako na njih odgovarja sodna praksa, in tam, kjer odločitev sodišča še ni, tudi sami iskali možne rešitve. V nadaljevanju povzemava različne situacije, v katerih se znajde stečajni upravitelj pri odločanju o prijavljeni izločitveni pravici v postopku osebnega stečaja:

• stečajni dolžnik je zemljiškoknjižni lastnik celotne nepremičnine. Zakonec stečajnega dolžnika, kot izločitveni upnik, prijavi izločitveno pravico iz naslova skupnega premoženja – pravočasnost/nepravočasnost prijave izločitvene pravice, dvakratna prijava izločitvene pravice;
• upravitelj prereka prijavljeno izločitveno pravico – napotitev na pravdo, posledica vložitve tožbe, posledice, če je tožba vložena po poteku roka, in iskanje rešitev, če tožba ni vložena;
• prerekanje/priznanje izločitvene pravice zakonca stečajnega dolžnika, če je nepremičnina obremenjena s pogodbeno zastavno pravico za znesek, ki presega njeno vrednost – vprašanje ekonomičnosti tožbe;
• prepozno prijavljena izločitvena pravica in pravica izločitvenega upnika do kupnine - vprašanje obsega stroškov prodaje premoženja, ki jo lahko bremenijo;
• konkurenca med prijavljeno ločitveno in izločitveno pravico v različnih situacijah, povezanih s prijavo izločitvene pravice.

Pojem skupnega premoženja zakoncev in splošna pravila o izločitveni pravici

V prispevku se osredotočava na postopek osebnega stečaja in na uveljavljanje izločitvene pravice zakonca na delu ali na celotni nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot last stečajnega dolžnika. V skladu s to omejitvijo sva omejili tudi teoretični pregled dela, ki govori o uveljavitvi izločitvene pravice, ter pojma skupnega premoženja.

Pojem skupnega premoženja opredeljuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, ki se je uporabljal do 19. aprila 2019)² v 6. poglavju – Premoženjska razmerja med zakonci. Skupno premoženje predstavlja premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Velja izpodbojna domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (59. člen ZZZDR). Dokazno breme, da ni tako, nosi tisti, ki zatrjuje drugače. Pri določanju višine deleža se upošteva dohodek vsakega od zakoncev in druge okoliščine, ki posredno prispevajo k nastanku skupnega premoženja – prispevek pri varstvu in vzgoji otrok, pomoč drugemu zakoncu, opravljanje domačih del ipd. V postopku osebnega stečaja nastopa upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v našem primeru je to tisti od zakoncev, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana nepremičnina, ki v resnici predstavlja skupno premoženje. V postopku se upravitelj znajde v različnih vlogah – presoja utemeljenost izločitvenega zahtevka, ki ga prizna ali prereka, v pravdi pa kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika dokazuje, da ne gre za skupno premoženje, da je delež zakonca manjši ali da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice. To pomeni, da v imenu stečajnega dolžnika v postopku nastopa proti njegovemu zakoncu. Cilj stečajnega dolžnika in zakonca je praviloma isti – izločitev čim večjega dela premoženja iz stečajne mase.

Pomembne novosti za obravnavano temo prinaša Družinski zakonik (DZ),³ ki je začel veljati 15. aprila 2017, uporablja pa se od 19. aprila 2019. Na področju premoženjskih razmerij med zakonci prinaša spremembe, ki so pomembne za urejanje razmerij, o katerih govoriva v tem prispevku, in ki bodo vplivale tudi na ravnanja upraviteljev, ko se bo v stečaju postavilo vprašanje skupnega premoženja stečajnega dolžnika in njegovega zakonca. DZ tako v členih 85–94 ureja tako imenovano ženitno pogodbo, tj. pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema. Z njo se zakonca oziroma bodoča zakonca lahko dogovorita o medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih (ne ureja vprašanj, povezanih z varstvom in vzgojo otrok). Taka pogodba se lahko sklepa pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njo. Z njo se lahko uredijo premoženjska razmerja zakoncev v času trajanja zakonske zveze, lahko pa tudi za primer razveze. S pogodbo zakonca uredita svoja razmerja za naprej, torej v medsebojnih premoženjskih razmerjih določita režim ureditve, ki učinkuje od sklenitve pogodbe dalje. Za veljavnost pogodbe DZ določa posebno obliko. Sklenjena mora biti v obliki notarskega zapisa. Njena vsebina ne sme nasprotovati Ustavi, kogentnim predpisom in moralnim načelom, saj je taka pogodba nična. Pred sklenitvijo pogodbe mora notar pogodbenika seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom, ju poučiti o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz DZ, ter se prepričati, da razumeta pomen in pravne posledice vsebine ženitne pogodbe, ki jo sklepata. Premoženjskopravna razmerja med zakonci so pogosto pomembna tudi za tretje osebe, ki vstopajo v pravno razmerje z enim od njiju ali z obema. Zato se vzpostavlja poseben Register ženitnih pogodb (register), ki bo zagotavljal publicitetni učinek vpisa. Če pogodba med zakoncema ne bo vpisana v registru, bo veljala domneva, da za premoženjska razmerja med njima velja zakoniti premoženjski režim. Ženitna pogodba je torej veljavna, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, proti tretjim pa ima učinek le, če je vpisana v register.

Izločitveni upnik je oseba, ki v postopku uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).⁴ Gre za osebo, ki zatrjuje, da določeno premoženje, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot dolžnikova last, ni njegovo. Omejujeva se na izločitveno pravico, ki jo je upnik pridobil na drug izviren način (sklep VSL Cst 524/2013 z dne 7. januarja 2014), tj. na podlagi zakona, iz naslova deleža na skupnem premoženju zakoncev. Osnovna predpostavka za uspešno uveljavljanje izločitvene pravice je, da je stvar oziroma pravica del stečajne mase (sodba VSL I Cpg 149/2015 z dne 3. marca 2015). S prijavo izločitvene pravice upravičenec – upnik – od insolventnega dolžnika zahteva, da mu prizna lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP) in seznani upravitelja in preostale upnike s tem, da dolžnik ni lastnik nepremičnine, ki se sicer vodi kot premoženje, ki spada v stečajno maso.

Za pravočasno prijavo izločitvene pravice se šteje prijava, vložena v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka. Če je prijava vložena po poteku tega roka – prepozna prijava, to ne pomeni prenehanja izločitvene pravice (299. člen ZFPPIPP). Upnik jo izgubi šele, če jo prijavi po tem, ko je nepremičnina prodana. Razlog za tako ureditev je v tem, da kupec na plačani nepremičnini na originaren način pridobi lastninsko pravico (smiselno to potrjuje tudi peti odstavek 342. člena ZFPPIPP). Upniku v takem primeru ostane zahteva za plačilo denarnega zneska, ki je bil dosežen s prodajo nepremičnine, zmanjšanega za višino stroškov, ki so nastali z njeno prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Zahteva upnika za izplačilo denarnega zneska se ne šteje za prijavo izločitvene pravice, ampak za prijavo terjatve do plačila nadomestnega denarnega zneska. O taki zahtevi (naknadna prijava terjatve) odloči stečajni upravitelj v skladu s pravili o preizkusu prijavljenih terjatev. Zaradi načela hitrosti in varstva položaja upnikov je ZFPPIPP v sedmem odstavku 299. člena določil končni rok za uveljavitev izločitvene pravice in pravice do plačila denarnega zneska. Ta rok predstavlja objava načrta prve splošne razdelitve. Neuporaba tega pravila v postopku osebnega stečaja precej oteži poslovanje upraviteljev.

Zakon v tretjem odstavku 330. člena določa, da pravočasno prijavljena in prerekana izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo premoženja, ki traja, dokler:

1. zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ni pravnomočno zavrnjen ali
2. izločitvena pravica po tretjem odstavku 310. člena ali tretjem odstavku 311. člena ZFPPIPP ne preneha.

Prijavljeno izločitveno pravico preizkusi upravitelj in pri preizkusu uporablja pravila, ki veljajo za preizkus terjatev, le da se namesto pojma terjatev uporabi pojem izločitvena pravica (303. člen ZFPPIPP).

Celoten članek je dostopen za naročnike!